Srednja peščinarka* (Andrena (Taeniandrena) intermedia)

  • Domov
  • Srednja peščinarka*

Družina: peščinske čebele (Andrenidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 11-12 mm

Razširjenost: zelo redko

Življenjski prostor: suhi cvetoči travniki, suha in peščena mesta, obronki gozdov na peščenih tleh, grmovne mejice

Ogroženost vrste: vrsta je verjetno ogrožena

Varstveni status vrste: redka vrsta



Prepoznavanje

Samica: temna, s svetlimi pasovi na zadku in serijo zaltordečkastih dlak na konici zadka. Glava je črna, v sprednjem delu porasla s svetlejšimi dlakami, tipalnice so črne. Oprsje je temno, poraslo z rumenkastimi dlakami, hitro ogoli, v osrednjem delu, tik nad ščitkom, je razločno bleščeče. Krila so prosojna, z ozko pterostigmo. Zadek je bleščeče črn, široko kapljičasto jajčast, večinoma gol, z ozkimi pasovi svetlih dlačic na 3. do 5. segmentu, ki so med seboj vsaj na 4. segmentu jasno ločene, prvi segment je raztreseno jamičast ter z majhno jamico, konica zadka je porasla z rdečkastimi ali rumenkastimi dlakami. Noge so temne, sprednje goleni so porasle z redečerjavimi dlakami, stegenca zadnjih nog imajo dobro razvito skopo (sploščen in močno dlakav del noge za nabiranje peloda), ki je porasla z živorumenimi dlakami.

Vrsta sodi v kompleks jajčaste peščinarke* (Andrena ovatula s. lat.), kamor spada tudi Wilkesova peščinarka* (Andrena wilkella) - samice so na terenu med seboj težko določljive!

 

Samec: je manjši od samice. Klipeus (nadustni ščitek) je črn, hrapav, sprednji del glave je porasel s svetlimi dlakami. Večinoma je manj porasel z dlakami, zadek je precej podaljšan, svetlo pasast, konica je pogosto porasla s svetlejšimi dlakami.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli so solitarni in so aktivni od konca marca, začetka aprila do junija. Hranijo se z nektarjem, pogosto ga nabirajo na nokotah (Lotus spp.), pojavljajo se predvsem v sončnih dneh. Samice izkopljejo gnezda v suha, peščena tla kot plitve rove, v katere odložijo zaloge peloda in izležejo jajčeca. Ličinke, ki se iz njih razvijejo, se hranijo s pelodom in se zabubijo. Prezimijo kot odrasle živali, pojavljajo se tudi poznosezonski (jesenski) odrasli osebki, ki se razvijejo že prej. Vrsto pogosto zajedajo nekatere kleptoparazitske vrste.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): jajčasta peščinarka* (Andrena ovatula) - Wilkesova peščinarka* (Andrena wilkella) - zlatorita peščinarka* (Andrena chrysosceles).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti