Družina: čebele (Apidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 16-18 mm (matica), 10-15 mm (delavke, samci)

Razširjenost: dokaj pogosto, lokalno

Življenjski prostor: suhi travniki, travnate površine

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: redka vrsta

Prepoznavanje

Matica: vrsta je močno variabilna! Pri nas prevladujejo samice, ki so skoraj v celoti črne (porasle s črnimi dlakami), na glavi imajo šop bledorumenih dlak, njihov zadek je v zadnjem delu (na zadnjih treh segmentih) porasel s svetlejšimi dlakami. Zelo redke so rjavo obarvane samice, pri katerih je oprsje po zgornji strani gosto poraslo z rdečerjavimi ali oranžnordečimi dlakami, ob straneh pa s svetlejšimi dlakami. Njihov zadek je v pasovih porasel z rumenkastorjavimi dlakami, v sprednjem delu z nekoliko temnejšim rjavim pasom (ta tip je prevladujoč v Veliki Britaniji in nekaterih predelih zahodne Evrope). Matice, pri katerih je oprsje ob straneh poraslo z bolj rumenkastimi in sivkastimi dlakami, predvsem ob straneh, imajo osrednji del oprsja izrazito temen (zato ji včasi pravijo "kapucinka"). Zadek je v sprednjem delu črn z vmesnimi sivkastimi do sivorumenimi pasovi dlačic, zadnji del zadka je porasel s sivkastimi, bledo rumenimi do bledo oranžnimi dlakami z vmesnimi ogolelimi pasovi.

Delavka: pri nas se pojavljajo samo črno obarvane delavke, ki so podobne matici, le da nimajo šopa rumenkastih dlak na glavi.

Samec: je mnogo manjši od matice, tako velik kot velika delavka. So gosteje porasli z dlakami, sicer podobno obarvani kot matica in delavke, dlake so bolj blede, na temenskem delu glave pa imajo večinoma šop rumenkastih dlak.

Obnašanje in razvoj: matica je aktivna nekje od druge polovice aprila do sredine maja, ko začne iskati primerna mesta za gnezdo. To si uredi predvsem na travnatih območjih, med travno rušo, pogosto pa tudi v samih tleh. Gnezdo je krogličasto, obdano z rastlinskim materialom, ki ga matica nagrize v koščke. V povprečju je v enem gnezdu od 10 do 100 delavk, odvisno od okoljskih razmer. Gnezda so zapolnjena krogličastimi satovnicami kot kupčki, v katerih zorijo mlade ličinke in kasneje bube. Prve delavke se pojavijo na koncu maja, v začetku junija, mlade matice in samčki pa v drugi tretjini julija in vse do septembra. V tem času se parijo, matice prezimijo, ostali člani gnezda pa propadejo nekje do oktobra. Vrsto parazitira poljski kukavičji čmrlj* (Bombus campestris), pri katerem matica ne ubije gostiteljsko matico, ampak jo podredi in ta se začne vesti kot delavka. Vrsta postaja povsod močno ogrožena zaradi intenzivnega kmetovanja, opuščanja travnikov in spreminjanja le-teh v njivske površine!

Podobne vrste (rjavih osebkov): sivi čmrlj (Bombus sylvarum) - rjavi čmrlj (Bombus pascuorum).

Podobne vrste (črnih osebkov): pomladanski zemeljski čmrlj (Bombus pratorum) - mali črno-rdeči čmrlj (Bombus ruderarius) - osatni čmrlj (Bombus soroeensis).