Družina: skarabeji (Scarabaeidae): žitni hrošči (Rutelinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 9-13 mm
Razširjenost: zelo redko
Življenjski prostor: žitna polja na peščenih tleh, ruderalne površine, robovi gramoznic in nasipališča
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je jajčasto, mestoma gosto poraslo z rjavorumenimi ali sivobelimi dlakami. Glava je kovinsko črnozelena, v sprednjem delu podaljšana v kratek, zaokrožen nosati del, v zadnjem delu je dvignjena. Tipalnice imajo 9 členkov, zadnji 3 so lamelasti. Oprsje je prav tako kovinsko črno zeleno, redkeje črno, fino drobno jamičasto, ob glavi zoženo in je ožje od pokrovk, nekoliko zaobljeno. Ščitek (scutellum) je črnozelen, dlakav. Pokrovke so skoraj ravne, konice so zaokrožene, rumenorjave (pri samicah je okrog ščitka velika temna lisa), vzdolžno izbrazdane, nekoliko manj porasle z dlakami kot ostali del telesa. Noge so krepke, dolge, skoraj črne, daljši krempelj sprednjih nog je precej dolg in rahlo usločen, zadnje goleni imajo po dva daljša trna.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni od junija do julija. Predvsem se zadržujejo na travah in žitaricah, zato lahko občasno povzročijo škodo na pridelkih. Pogosto držijo zadnje noge vstran od sebe. Ličinke (ogrci) živijo v tleh in se hranijo s koreninami trav in drugih rastlin. V Sloveniji velja vrsta za precej redko (zastareli podatki), zato je njeno pojavljanje v regiji eno prvih v zadnjih desetletjih, kar morda nakazuje, da se vrsta širi k nam iz vzhoda. Mestoma nazaduje zaradi intenzivnega kmetovanja.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): vrtni listni hrošč (Phyllopertha horticola) - vrste iz rodu pšenični hrošč* (Anisoplia spp.) - dlakavi julijski hrošč* (Anomala devota).
