Družina: krešiči (Carabidae: Harpalinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 9-12 mm
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: različni tipi gozdov
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: srednje veliki, pretežno črno obarvani, z vidnimi jamicami na 3. in redko tudi na 5. medbrazdnem predelu na pokrovkah. Glava je dokaj velika, krepka. z 2 obočesnima ščetinama, oči so velike, temne. Čeljusti so temne, pipalke so rjavkaste. Tipalnice so dokaj dolge, členki so betičasti, skoraj vsi so temni, včasih so končni členki rjavkasti. Oprsje je rahlo srčasto, z ravnima robovoma v zgornjem in spodnjem delu, proti dnu zoženo, na spodnjem robu rahlo koničasto razširjeno, z osrednjim žlebom, v spodnjem delu ob straneh ugreznjeno, neizrazito jamičasto. Pokrovke so nekje na sredini najbolj široke, nato se postopoma zožijo, v ramenskem delu rahlo koničasto privzdignjene, vzdolžno izbrazdane, s po 4 do 7 jamicami na 3. medbrazdnem pasu, črne, pogosto z zelenkastim odtenkom. Noge so krepke, stegenca so črna, ostali deli nog so rumeno- do rdečerjavi.
Obnašanje in razvoj: talna vrsta, ki se pojavlja nekje od marca do oktobra, z viškom v aprilu in nato še v septembru, oktobru. Prezimijo odrasli, navadno pod mahovi, redkeje pod lubjem ali kamni. So plenilci manjših nevretenčarjev, večinoma lovijo ponoči. Ličinke so črvaste oblike, z okrepljenimi segmenti, jajčasto glavo in krepkimi čeljustmi, na zadnjem členku sta kleščicam podobna izrastka. Živijo skrite v tleh ali pod odmrlim lubjem, kjer lovijo manjše živali.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): štirijamičasti kopač* (Pterostichus quadrifoveolatus) - veliki kopač (Pterostichus niger) - črni kopač* (Pterostichus melanarius).
