Družina: rakovičarji (Thomisidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 6-7 mm (samica); 4-5 mm (samec)
Razširjenost: redko do raztreseno
Življenjski prostor: bolj ekstenzivni in suhi travniki, resave
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: pretežno sivorjava, brez izrazitejšega vzorca. Glavoprsje je široko ščitasto, precej temno, svetlo obrobljeno, v zadnjem delu večinoma svetlo z dvema črnima lisama, včasih tudi z značilnima svetlima progama v osrednjem delu. Oči so pomaknjene v frontalni del, ki je svetlo obrobljen. Zadek je trebušast, napihnjen, ščetinasto dlakav, večinoma enotno sivorjav ali pa s prečnimi svetlimi črtami, posut s temnimi pikami, ob straneh s širokim svetlim pasom in rjavimi črtami. Noge so lahko enovito temne ali pa so svetlo rjavkasto lisaste, sprednji par je večji od zadnjega.
Od ostalih vrst tega rodu se težko loči, potrebno je pregledati spolni aparat (epigino), večinoma pa je bolj sivorjava in večinoma brez prečnih črt na zadku.
Samec: manjši in vitkejši od samice (zadek je le malo večji od glavoprsja). Je nekoliko bolj rdečerjav, s črnima progama ob straneh glavoprsja, pogosto ima tudi prečne svetle črte na zadku. Sicer se le stežka loči od ostalih samcev rodu Xysticus (pregled spolnega aparata na pedipalpih!).
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od maja do julija, večinoma se zadržujejo skriti v socvetjih rastlin, kjer prežijo predvsem na leteče žuželke in kobilice, ki obiskujejo cvetove. Parjenje je podobno ostalim vrstam tega rodu.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): galski talni rakovičar* (Xysticus gallicus) - navadni talni rakovičar* (Xysticus bifasciatus) - svetli talni rakovičar* (Xysticus cristatus).
