Družina: mravlje (Formicidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 8-10 mm (delavke)
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, logi, gozdni robovi, mejice, obronki travnikov
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki (delavke): telo je črno, poraslo z bleščeče svilnatimi, kratkimi dlačicami. Glava je rahlo trikotna, ob straneh zaobljena, na spodnjem robu plitvo izrobljena. Čeljusti so krepke, črnorjave. Tipalnice so prelomljene, z zelo dolgim 2. segmentom, rdeče- ali črnorjave. Oprsje je podolgasto, v zadnjem delu zoženo, sprednji del je nekoliko dvignjen, skoraj gladko, brez svetlih ščetinic na obstranskem sprednjem delu oprsja (te so prisotne pri zelo podobni planinski devani). Zadek je jajčast, robovi segmentov so goli, zato temnejši, sicer porasli z drobnimi, svilnatimi dlačicami. Noge so dolge, rdečerjave, stegenca so temnejša.
Kraljica je dosti večja od delavk in ima močno povečan, nabrekel zadek. V času rojenja razvije prosojna krila. Tudi samci so krilati. Delavke nimajo kril.
Obnašanje in razvoj: kolonija lahko šteje od 500 do 2000 osebkov. Gnezdo si uredijo večinoma v razpadajočih štorih in podrtih deblih, pogosto pod skorjo starih dreves, tudi pod kamni. V gnezdu je lahko več kraljic. Pri tej vrsti delavke odstranjujejo tista jajčeca, ki jih izvalijo druge delavke. Rojenje (izletavanje spolno zrelih osebkov) se prične nekje julija in traja do avgusta. Pripadniki te vrste plenijo manjše žuželke, hranijo se tudi s sladkimi izločki listnih uši - mana in z rastlinskim nektarjem. V nevarnosti lahko pičijo z želom in ugriznejo.
Podobne vrste: planinska devana (Formica lemani) - vrtna devana (Formica nigra) - vrtna ušicerejka (Lasius niger).
