Družina: lupljivarke (Suillaceae)
Red: cevarji (Boletales)
Razred: glive listarice (Agaricomycetes)
Velikost: 6-10 cm (višina), 5-20 cm (širina klobuka)
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: mešani bukovi gozdovi s sestoji rdečega bora
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: sodi med največje iz tega rodu. Klobuk trosnjaka je pri mladih gobah polobel, ob robu spodvihan, kasneje se pladnjasto razpre, povrhnjica je hrapava, delno rjavo luskasta, rjava do rumenorjava, z ostrim robom. Spodnja stran klobuka (trosovnica) je gosto drobno luknjičasta, pri mladih trosnjakih je umazano rumena, kasneje postane sivorjava. Bet je valjast, zapolnjen, večinoma raven, v spodnjem delu ob dnišču odebeljen, skoraj gladek, rjavkast ali rumenkast.
Posebnosti: meso pri stiskanju pomodri, kar je pri starejših trosnjakih videti kot zatemnjena packa. Trosnjaki se razvijajo od julija do novembra, večinoma uspevajo pod rdečim borom (Pinus sylvestris), pogosto v manjših skupinah, redkeje posmaično. Vrsta tvori mikorizo z borovci. Čeprav je gliva užitna, nima posebne kulinarične vrednosti.
Podobne vrste: prožna ljuplivka (Suillus bovinus) - siva ljuplivka (Suillus viscidus) - žolčasti grenivec (Tylopilus felleus).
