Družina: kune (Mustelidae)
Red: zveri (Carnivora)
Razred: sesalci (Mammalia)
Velikost: 30-45 cm
Razširjenost: lokalno pogosto, sicer raztreseno
Življenjski prostor: kmetijska krajina, gozdovi, ob rekah
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: zavarovana vrsta
Odrasli osebki: prepoznavni po značilni "obrazni maski". Telo je vitko, noge so sorazmerno kratke, rep je dolg za približno 1/3 telesa. Glava je kratka, proti smrčku koničasta, ob gobčku je zelo svetla, čez oči, ki so drobne, poteka temna maska, ki je svetleje obrobljena. Ušesa so široka, kratka, svetlo obrobljena in z zaušesno svetlo liso. Trup je pokrit z dolgimi, črnorjavimi dlakami, ki so predvsem po bokih na bazi svetlejše, okraste barve, oprsje je kontrastneje temno, prav tako hrbet in stegna. Rep je prav tako prekrit s črnorjavimi dlakami, ki so mestoma svetlejše in je na koncu kratko koničast. Noge so v celoti prekrite z dlako, kremplji so svetli. Pojavljajo se tudi zelo svetli osebki in tudi albini.
Obnašanje: dihur je pretežno nočno aktiven (pojavlja pa se tudi čez dan) plenilec manjših živali, kot so glodavci, dvoživke, ptice, loti se tudi jajc in občasno tudi večjih žuželk. Samci in samice imajo teritorije, ki se delno prekrivajo in kjer je lahko tudi več začasnih oz. trajnih brlogov. Te si lahko uredi sam, uproabi pa tudi opuščene brloge jazbecev. Samci in mladostni osebki so bolj mobilni od samic, ki se raje zadržujejo na manjših območjih. Parjenje poteka brez izrazitega dvorjenja, pri čemer samec ugrizne samico za vrat in jo vlači naokrog. S tem spodbudi ovulacijo, parjenje traja po več ur. Samica so breje nekje do 40 dni, skotitev poteka nekje v maju, zgodnjem juniju. Samica pogosto skoti do 10 mladičev, zanje skrbi sama. Mladiči se osamosvojijo nekje po dveh, treh mesecih. V preteklosti je bil dihur pogostejši, saj je bival v bližini kmetij, še posebej v bližini senikov, kjer si je uredil brlog. Ljudje so ga preganjali zaradi plenjenja kokoši in njihovih jajc, nastavljali so mu tudi pasti. Dandanes je vrsta ogrožena predvsem zaradi prometa, krivolova in posrednega zastrupljanja preko hrane.
Podobne vrste: kuna belica (Martes foina) - kuna zlatica (Martes martes) - severnoameriški mink (Neovison vison).
