Družina: kune (Mustelidae)
Red: zveri (Carnivora)
Razred: sesalci (Mammalia)
Velikost: 11-26 cm (telo), 2-8 cm (rep)
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: gozdiči, mejice, kmetijska krajina
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: zavarovana vrsta
Odrasli osebki: sodi med naše najmanjše zveri. Telo je vitko, podolgovato, kontrastno obarvano, po zgornji strani poraslo z rjavo dlako, grlo in trebuh sta porasla z belo dlako. Glava je sorazmerno kratka, koničasta, pod grlom je večinoma ob straneh še rjavkasta lisa. Oči so drobne, črne. Uhlji so precej veliki in zaokroženi, rjavkasti in svetlo obrobljeni. Rep je ozek, v celoti rjav. Noge so dokaj kratke, rjave.
Obnašanje: zelo uren plenilec manjših živali (pleni predvsem glodavce, pa tudi ptice, njihova jajca, plazilce, večje žuželke, deževnike ter dvoživke). Pogosto ima pokončno držo sprednjega telesa in se dvigne tudi na zadnje noge. Je pretežno dnevno aktivna vrsta, a je aktivna lahko tudi čez noč. Zelo dobro tudi pleza in plava, pri teku ima ukrivljen hrbet in pogosto poskakuje. Osebki so samotarski, z dokaj velikimi teritoriji, ki se lahko delno prekrivajo. Prenočujejo v različnih opuščenih brlogih drugih živali, kamnitih špranjah, starih štorih, pa tudi med starimi, opuščenimi hišami in seniki. Parjenje poteka celo leto z viškom v pomladnem in zgodnje poletnem času. Samica ima na leto po en zarod, brejost traja okrog 35 dni, skoti pa od 3 do 7 slepih mladičev. Zanje skrbi sama, po treh mesecih se osamosvojijo. Mala podlasica ima kar nekaj naravnih sovražnikov, med katerimi prevladujejo sove, ujede, lisice in hermelin. Preganja pa jo tudi človek, saj lahko pogosto vdre v kurnike, kjer instinktivno pobije številne kokoši. Vrsta je v Evropi marsikje močno nazadovala in je ogrožena, marsikje pa tudi zavarovana. Dandanes jo najbolj ogrožata intenzivno kmetovanje, izguba in uničenje naravnih habitatov ter promet.
Podobne vrste: hermelin (Mustela erminea).
