Družina: peščinske čebele (Andrenidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 13-16 mm

Razširjenost: redko do lokalno

Življenjski prostor: travniki, obronki mejic in gozdičev, sončna in bolj suha mesta

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samica: dokaj velika, vitka, pretežno črna, pogosto z rdečimi lisami na bazalnem delu zadka. Glava je črna, v sprednjem delu ploska in drobno jamičasta, na redko porasla z belkastimi dlakami in obočesnim kratkodlakavim jamičastim predelom (fovea facialis), značilnim za rod. Tipalnice so vitke,črne, sestavljene iz 12 členkov, 1. in 3. členek sta zelo dolga, 2. je zelo droben. Oprsje je krepko, črno, skoraj gladko in večji del golo, na redko poraslo s svetlimi dlakami predvsem ob bokih. Krila so prosojna z rahlo rjavkastim odtenkom, pterostigma je drobna, ozka in rjava, pod njo se nahajajo 3 manjše diskalne celice (značilne za rod). Zadek je pri večini samic skoraj v celoti črn, segmenti so ob spodnjem robu na ozko obrobljeni z belkastimi dlakami, pri nekaterih pa sta prva dva (redkeje trije) večji del oranžnordeča. Noge so črne, goleni in stopalca, predvsem srednjih in zadnjih nog, so porasla z rumenkasto rjavimi dlakami, na zadnjih nogah je tudi "košek" iz dlak (nanj shranjujejo pelod). 

Samec: je vitkejši od samice. Frontalni del glave je gosteje porasel s svetlimi dlakami, nadustna ploščica (klipeus) je bela. V splošnem sta glava in oprsje gosteje porasla z belkastimi in rjavkastimi dlakami. Zadek je večinoma črn in pogosto z rdečkasto obrobljenimi segmenti. Noge so manj gosto porasle z dlakami in soi brez koška na zadnjih golenih.

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od maja do avgusta. Obiskujejo cvetove večjih cvetlic, pretežno ščetičevk (Dipsacaceae), najpogosteje grabljišč (Knautia spp.) in grintavcev (Scabiosa spp.), redkeje drugih skupin, npr. kobulnic (Apiaceae). Samice nabirajo pelod na omenjenih vrstah, ki je vijoličasto obarvan. Gnezda gradijo v peščenih tleh, skrito med nizko vegetacijo, izkopljejo jih same. Zarodne kamrice zapolnijo s pelodom in vanje izležejo jajčeca. Občasno jih zajedajo nekatere vrste pohajkovalk (Nomada spp.).

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): bluščeceva peščinarka* (Andrena florea) - pasasta peščinarka* (Andrena labiata) - grahorjeva peščinarka (Andrena lathyri).