Družina: mrharji (Silphidae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 11-20 mm
Razširjenost: redko do raztreseno
Življenjski prostor: gozdovi in logi, mejice, parki
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je skoraj nebleščeče, večinoma črno, redkeje črnorjavo. Glava je drobna, večji del skrita pod oprsnim ščitom. Tipalnice so temne, drobnočlenaste, 8. členek je zvonast, daljši od 9. členka. Oprsje je široko ščitasto, pri glavi zoženo in skoraj ravno, z rahlo uvihanimi in okrepljenimi robovi, ob straneh zaokroženo, hrapavo. Ščitek (scutellum) je trikoten, dobro razvit, obrobljen. Pokrovke so široko jajčaste, s skoraj ravnima stranskima robovoma, v spodnjem delu široko zaokrožene, hrapavo jamičaste, s tremi izrazitimi vzdolžnimi grebeni, ki so gladki in bleščeči. Noge so črne, dokaj dolge, goleni imajo na konicah trnaste izrastke.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo večji del leta in tudi prezimijo. Parijo se zgodaj spomladi, nato poginejo, nadomesti jih poletna generacija. So nočno aktivni in se večinoma hranijo z ostanki poginulih živali, predvsem vretenčarjev, lahko pa tudi uplenijo polže slinarje in ličinke žuželk, ki živijo v tleh. Ličinke so ploske, bleščeče črne, s širokimi, ob robovih trikotno krilatimi segmenti, glava je drobna, skrita, z majhnimi tipalnicami, na koncu zadka imajo dva cerkasta izrastka. Tudi one se hranijo na podoben način kot odrasli.
Podobne vrste: travniški mrhar (Silpha tristis) - črni mrhar (Silpha obscura) - polžji mrhar (Posphuga atrata).
