Družina: peščinske čebele (Andrenidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 7-9 mm

Razširjenost: dokaj redko

Življenjski prostor: cvetoči travniki, zelnati gozdni robovi, mejice

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben?

Prepoznavanje

Samica: črno obarvana, porasla s svetlimi dlakami in golim, bleščečim sprednjim delom zadka, ki ima večinoma po tri izrazite svetle pasove. Glava je široka, črna, ob tipalnicah in v sprednjem delu porasla z daljšimi, svetlimi dlakami. Oči so velike, temne, ob njihovem robu poteka tipalčna brazda (značilnost za ta rod). Tipalnice so temne, v spodnji tretnji zožene, sicer bolj ali manj enkomerno debele. Oprsje je v osrednjem delu golo, vsaj v zadnjem delu grobo hrapavo jamičasto, ob straneh gosto poraslo s svetlimi dlakami. Krila so prosojna, ozko podolgasta, z ozko, rumenorjavo pterostigmo. Zadek je ozko jajčast, črn, v sprednjem delu bleščeč in skoraj gol, 3. in 4. segment sta prekinjeno ozko belo pasasto dlakava, 5. je neprekinjeno belo pasasto dlakav, zadnji del zadka je gosteje porasel s svetlimi dlakami. Noge so krepke, skoraj v celoti črne, le stopalca so lahko nekoliko bolj rjavkasta, zadnje goleni so porasle s svetlimi dlakami, ki tvorijo košek.

Samec: je nekoliko manjši in vitkejši od samice, podoben mnogim drugim samcem te družine. Predvsem po glavi je gosteje dlakav, dlake so bolj rumenkaste. Po oprsju je raztreseno ščetinasto dlakav, gosteje v zadnjem delu oprsja. Zadek je bolj okroglasto jajčast kot pri samici, z manj izrazitimi svetlimi pasovi, segmenti so nekoliko bolj hrapavo jamičasti. Zadnje goleni nog niso gosto dlakave in nimajo koška.

Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni nekje od junija do septembra. Samice se pogosto spreletavajo po socvetjih velikih kobulnic (Apiaceae), kot so krebuljice (Anthriscus spp.), navadno korenje (Daucus carota) in navadna regačica (Aegopodium podagraria), kjer nabirajo pelod. Gnezdo je v obliki rova, samica ga izkoplje v plitva, suha in večinoma peščena ali tudi rahlo glinena tla. Pogosto se več samic združi v navidezno kolonijo. Zarodne kamrice zapolnijo s pelodom in nektarjem, nato vanje izležejo jajčece. Vrsto občasno parazitirajo nekatere vrste čebel pohajkovalk (Nomada spp.).

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): snežnobela peščinarka* (Andrena niveata) - gorska peščinarka* (Andrena coitana) - drobna peščinarka* (Andrena minutula) - pritlikava peščinarka* (Andrena minutuloides).