Družina: brenčeči pajki (Anyphaenidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 4-9 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, po
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: dokaj svetla, rjavkasta, z značilnim temnim vzorcem na zadku. Glavoprsje (prosoma) je široko diskasto in gosto svetlo dlakavo, v sprednjem delu, kjer se nahajajo oči, rahlo potisnjeno naprej, s temnejšim, krožnim vzorcem, ki je ponekod prekinjen s svetlejšimi lisami. Zadek (opistosoma) je podolgasto jajčast, ob straneh z rjavo marmoriran, v osrednjem delu s prepoznavnim dvojno kljukastim vzorcem. Predilne bradavice so podaljšane in dobro vidne. Noge so precej dolge, svetle, lisaste, raztreseno porasle z dolgimi, togimi ščetinami.
Samec: je vitkejši in pogosto temnejši od samice, prepoznamo ga po povečanih pedipalpih. Predvsem glavoprsje je zelo temno, s svetlo osrednjo črto. Tudi zadek je temen s svetlim osrednjim delom, v katerem se nahaja enak vzorec kot pri samici. Noge so zelo dolge, 1. par je izredno dolg, 3. par je najkrajši, večinoma so bledo rjavkaste ali rumenkaste s temnim lisastim vzorcem.
Obnašanje in razvoj: za predstavnike te družine je značilno hitro potresavanje nog in zadka (bobnanje) po podlagi, predvsem po listih rastlin. Gre za visokotonsko brenčanje, ki je za človeka slišno le od blizu. Samci na ta način samicam naznanjajo, da niso plen in so se pripravljeni pariti, samice pa jim odgovarjajo z drugačno frekvenco. Vibracije zaznavajo z občutljivimi ščetinami na nogah in pod zadkom. Sicer so aktivni lovci manjših žuželk in nevretenčarjev. Spletejo si zgolj preprosto zavetišče med listi, lovilnih mrež ne pletejo. Prezimijo skriti pod lubjem dreves, med špranjami in luknjami, v poletnem času pa se pojavljajo tudi blizu stavb.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): napihnjeni brenčeči pajek* (Anyphaena sabina) - nekatere vrste zapredkarjev (Clubionidae).
