Družina: mravlje (Formicidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 6-14 mm (delavke), 9-11 mm (samci), 14-16 mm (matica)
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, logi, mejice, parki, sadovnjaki, ruderalne površine, urbani predeli
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Delavka: nebleščeče črna. Glava je dokaj velika in široka, skoraj kvadratasta, v zadnjem delu konkavna, čeljusti so velike, krepke in s 5 močnimi trnatimi izrastki. Tipalnice so precej dolge, bazalni členek je skoraj tako dolg, kot preostali členki skupaj. Oprsje je krepko, nekoliko dvignjeno, gladko, redko poraslo s svetlimi dlakami, proti zadnjemu delu nekoliko zoženo. Zadek je v sprednjem delu pecljat, s povečano petiolno ploščico, preostali del je jajčast, gosto porasel s svetlimi ščetinami. Noge so dokaj dolge, vitke, v celoti črne.
Matica: mnogo večja od delavk in z močno povečanim zadkom. V času rojenja ima razvita krila.
Samec: podoben je matici, le da je nekoliko manjši. V času rojenja ima razvita krila.
Obnašanje in razvoj: mravljišča gradi v odmrlem in razpadajočem suhem lesu in votlih deblih dreves, včasih tudi pod večjimi kamni oz. skalami. Vsako gnezdo ima po eno kraljico, v koloniji je lahko tudi do 4.000 osebkov (delavk). Spolni osebki prezimijo kot ličinke in nato še kot odrasli, rojijo nekje med aprilom in junijem v toplih in sončnih dneh. Delavke lahko pogosto opazujemo posamično, ko iščejo za hrano, pogosto pa se pomikajo v velikih skupinah na mravljinčjih poteh. So dokaj agresivne in v nevarnosti lahko ugriznejo in boleče pičijo.
Podobne vrste: drevesna raznoglavka (Camponotus fallax) - sredozemska raznoglavka (Camponotus aethiops) - črna devana (Formica fusca).