Družina: močvirske muhe (Sciomyzidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 6-9 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: ob stoječih vodah z bogato obrežno vegetacijo, grmovna zamočvirjena mesta, močvirni travniki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je pretežno rumenkasto rjavo, podolgasto. Glava je dokaj široka, temenski del je oranžnorumen in rahlo sploščen, s temnejšo osrednjo črto, ob očeh poteka serija daljših ščetin, spodnji del glave je kratko rilčasto podaljšan, konveksen. Oči so rdeče, velike, belo obrobljene. Zadnji členek tipalnic je srpasto betičast, rumenkast in belo obrobljen, porasel s črnimi ščetinicami, ariste (ščetine na tipalnicah) so peresaste. Oprsje je dokaj krepko, rjavkasto, s temnejšimi progami, le ob robu in v zadnjem delu poraslo z dolgimi ščetinami, sicer poraslo z zelo kratkimi dlačicami, ob straneh svetlejše. Ščitek (scutellum) je topo trikoten, rjavkast ali rumenkast, dvignjen, porasel z apikalnimi in subapikalnimi ščetinami. Krila so rahlo rumenkasta, s črno osrednjo piko in prečno črto, kostalni del ni izrazito temen kot pri podobnih vrstah. Zadek je pri samcih zožen in rumenkast, pri samicah je bolj jajčast in sivkast, dlakav. Stegenca nog so dokaj krepka, rumenkasta, porasla s krepkimi ščetinami (na koncu zadnjih stegenc se nahaja le ena dorzalna ščetina), goleni in stopalca so sivkasta, posebej srednje in zadnje goleni imajo pri dnu krožno nameščene ščetine (značilnost mnogih vrst te družine).
Obnašanje in razvoj: dokaj pogosta vrsta močvirnih in obvodnih predelov. Odrasli se pojavljajo nekje od sredine aprila do septembra ali celo do oktobra. Ličinke zajedajo vodne polže pljučarje, predvsem v plitvejših stoječih vodah.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): mnoge druge vrste polžaric - (Tetanocera elata) - (Tetanocera punctifrons) - (Tetanocera arrogans) - (Tetanocera robusta) - (Tetanocera silvatica).
