Družina: pravi krapovci (Cyprinidae)

Red: krapovci (Cypriniformes)

Razred: žarkoplavutarice (Actinopterigyii)

Velikost: 30-55 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: različne stoječe vode, počasnejši odseki rek in večjih vodotokov

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: telo je od strani sploščeno in z močnim dvignjenim hrbtom, pokrito z velikimi, dokaj mehkimi luskami, ki so razporejene v pravilnih vrsta. Usta so naprej štrleča (končna), glava je dokaj majhna, škržni poklopec je sorazmerno velik. Hrbtna stran je temno olivno zelena, bočna stran je srbrnaksto do zlatnato svetleča, trebušni del je belkast, pobočnice je neizrazita. Plavuti so sivo- do skoraj črnomodre, hrbtna plavut je visoka, ozka, nazaj štrleča, predrepna plavut je dokaj dolga in se začenja nekako na isti razdalji, kot se konča hrbtna plavut. Repna plavut je enakomerno somerno razcepljena.

Obnašanje in razvoj: vrsta poseljuje nekoliko bolj umirjene počasi tekoče in stoječe vode (po njem je poimenovan poseben ribji pas - ploščičev pas, značilen za bolj umirjene dele vodotokov). V Evropi sodi med pogostejše vrste rib. Prehranjuje se z različnimi vodnimi živalmi, predvsem nevretenčarji, pa tudi z vodnimi rastlinami. Združuje se v manjše jate. Spolno zrelost doseže nekje s 3 oz. 4 letom starosti, drstenje pa poteka v maju in juniju, najpogosteje med vodnim rastlinjem in visokimi steblikami blizu obrežja, izključno ponoči. Samica lahko odloži tudi do 600.000 iker.

Podobne vrste: androga (Blicca bjoerkna) - črnooka (Ballerus sapa) - kosalj (Ballerus ballerus).