Družina: neprave sovke (Erebidae: Lymantriinae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 25-30 mm (razpon kril - samci)
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli listnati gozdovi, logi, mejice, sadovnjaki, parki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samec: sprednja krila so pahljačasto trikotna, v osnovi kostanjevo- ali sivorjava, z večjo belo liso ob notranjem robu (pogosto je ta temneje obrobljena) in neizrazitima, prečnima valovitima črtama v sprednjem in postmedianem predelu kril (zunanja črta je ob zunanjem robu navzgor ukrivljena) in tako tvorita osrednji pas, ki je včasih svetlejši od ostalega dela kril. Zadnja krila so enovito rjava do rumenorjava, zaokrožena. Tipalnice so peresaste, temne, telo je rjavo. Noge so gosto dlakave in sprednje noge pogosto drži iztegnjene naprej.
Samica: krila so močno zakrnela, drobna ali pa sploh niso razvita. Zadek je močno nabrekel, gosto mehko dlakav, srebrnkasto belkast, po zgornji strani nekoliko temnejši. Oprsje in glava sta drobna, temna, tipalnice so nitaste in zelo majhne. Tudi pri samici so noge gosto dlakave.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od julija do začetka oktobra. Samci so aktivni čez dan in pogosto počivajo na deblih dreves ali na listih. Samice odložijo jajčeca v nizih v ostanke svojega kokona, kjer le-ta prezimijo. Zgodaj spomladi se izležejo gosenice, ki se hranijo z listi in poganjki mnogih listnatih dreves in grmov. So lahko zelo variabilne, v poznejših stadijih razvoja so zelo prepoznavne zaradi posamičnih velikih rumenih ali belih čopičastih šopov dlak in ščetin vzdolž telesa, ki je v osnovi črno ali sivo in pokrito z rdečimi bradavicami, ob straneh glave, ki je rumena z belo-črnim vzorcem na sprednjem delu, se nahajata na vsaki strani šop "peresastih", temnih ščetin, prav tako je na zadku daljši snop rumenorjavih ščetin. Ščetine so lomljive in lahko povzročijo blage ali tudi resnejše alergijske reakcije na koži.
Podobne vrste: hrastova gobarka (Lymantria dispar).
