Družina: znoske (Megachilidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 11-13 mm (samica), 14-17 mm (samec)

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: cvetoči travniki, obronki grmovnih mejic

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samica: telo je črno z rumenimi progami na zadku. Glava je precej velika, s sprednje strani ploska, temna, na čelnem delu porasla z dlakami, nadustna ploščica (klipeus) je rumena s trikotno črno liso, ki ima pogosto še stranska kraka. Oči so velike, temne, za očmi se nahajata na vsaki strani drobni rumeni piki. Oprsje je krepko, črno, z rumenimi pikami ob robovih (rob je lahko ozko rumeno obrobljen), nekoliko hrapavo, ob straneh in bokih poraslo z daljšimi, svetlimi dlakami. Ščitek (scutellum) je črn, večinoma z 2 ali 4 rumenimi lisami, ki so lahko različno velike. Krila so prosojna, rahlo rjavkasto nadahnjena, krepko ožiljena, krajša od zadka, s črnim, rumeno lisastim, krepkim pritrjališčem. Zadek je črn, večji del gol, na vsakem segmentu se nahajata po dve, podolgasti, kvadratasti ali ozko trikotni rumeni progi, te se od vrha proti spodnjemju dela zadka enakomerno daljšajo in so bolj ali manj enake. Noge so krepke, po robovih gosto porasle z dlakami, rumene ali rdečkastorumene, pogosto so stegenca in goleni črno obrobljene.

Samec: je precej večji od samice. Sprednji del glave in tudi nadustna ploščica (klipeus) sta rumena, tik nad klipeusom je manjša kvadratasta lisa s stranskima trnoma. Čeljusti so na bazalnem delu rumene, konice so črne. Rumena lisa se nahaja tudi za očmi, ki so rahlo sivomodre. Po oprsju, temenu glave in predvsem po nogah je nekoliko bolj gosto dlakav od samice. Zadek je črn, na sprednjih segmentih so ob straneh rumene pike, ki nato preidejo v rumene, med seboj razmaknjene proge. Značilnost rodu so kratki trnati izrastki na robu zadnjih segmentov (tergitov).

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo od maja do oktobra, delno v dveh generacijah. Samice uredijo gnezdilne celice v različnih votlinicah, stene celic gosto obložijo z volnatimi laski rastlin, npr. lučnikov (Verbascum spp.) in nekaterih ustnatic (Lamiaceae). Gnezda zapolnijo s kroglicami peloda in nektarja, vhod vanje pa zaprejo s kamenčkom ali podobnim tesnilom. Ličinke se razvijajo nekje Samci so teritorialni in preganjajo druge samce iz območja cvetočih rastlin, predvsem ustnatic (Lamiaceae) in metuljnic (Fabaceae). Zanimivo je tudi njihovo prenočevanje, ko se osebek s čeljustmi oklene stebla rastline in se usloči.

Podobne vrste: sedemtrna volnarka (Anthidium septemspinosum) - pikčasta volnarka (Anthidium punctatum) - orjaška volnarka (Anthidium florentinum).