Družina: pisančki (Nymphalidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 40-45 mm (razpon kril)
Razširjenost: izjemno redko
Življenjski prostor: jesenovi in jelševi gozdovi, gozdni robovi
Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena, pred lokalnim izumrtjem
Varstveni status vrste: zavarovana vrsta; ranljiva vrsta; Natura 2000 vrsta
Odrasli osebki: v osnovi so krila na zgornji strani črna ali črnorjava, na sprednjih krilih se v postdiskalnem delu nahaja usločen pas oranžnih do rjavordečih kvadratastih lis, ki se nadaljuje na zadnja krila, v diskalnem in postbazalnem delu se nahaja več svetlih (kremastih) in oranžnih oz. rdečerjavih lis, pogosto so prisotne še svetle submarginalne lise ob postdiskalnem pasu. Zadnja krila so podobno obarvana kot sprednja. Spodnja stran kril je živo oranžne barve s kremasto belim pasom lis v diskalnem, postdiskalnem in submarginalnem polju, ki so izrazitejše na zadnjih krilih. Telo je črno, na frontalnem delu glave so rdečerjave dlačice, tipalnice so temne s svetlimi progami, na vrhu rahlo betičaste in bele. Samice so nekoliko večje od samcev.
Obnašanje in razvoj: odrasli letajo v eni generaciji od maja do junija. Večinoma se prehranjujejo z nektarjem na cvetovih grmov, kot sta kalina (Ligustrum vulgare) in brogovita (Viburnum lantana). Samci včasih posedajo po gozdnih tleh, kjer sesajo soli. Samice po parjenju odložijo rjavordeča jajčeca v enem kupčku na spodnjo stran listov velikega jesena (Fraxinus excelsior) ali tudi trepetlike (Populus tremula). Včasih po več samic odloži jajčeca na iste liste, saj so glede izleganja jajčec zelo zahtevne, kar se tiče ustreznosti temperature, vlage in osončenja. Gosenice so črne, posute z drobnimi rumenimi pikami in lisami ter porasle s štrlečimi, s ščetinami poraslimi trnatimi izrastki. Mlade gosenice začnejo zelo hitro zapredati liste v gnezdo, v katerem nekaj časa preživijo v manjših skupinah. V tem obdobju se hranijo le z določenimi deli listov. Čez čas se spustijo na tla in se v manjših skupinah zatečejo v odpadlo listje, kjer prezimijo. Naslednje leto zapustijo skupine in se začnejo hraniti z različnimi zelnatimi rastlinami. Nekje ob koncu aprila, začetku maja se zabubijo. Buba je bela, posuta z večjimi črnimi lisami in manjšimi rumenimi pikami.
Vrsta je močno nazadaovala po vsej Evropi, predvsem zaradi intenzivnega gospodarjenja z gozdovi, populacije pa so na udaru tudi zaradi številnih parazitskih in parazitoidnih dvokrilcev in kožekrilcev. Vrsta je v Sloveniji zavarovana in je uvrščena na habitatno direktivo.
Podobne vrste: travniški postavnež (Euphydryas aurinia) - ruševni postavnež (Euphydryas intermedia) - veliki pisanček (Melitaea phoebe).