Družina: goseničarke (Tachinidae: Eryciini)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 7-8 mm

Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto

Življenjski prostor: cvetoči travniki, gozdni robovi, mejice, grmovna mesta

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: glava je svetla, parafrontalni (spodnji, obustni) del je pogosto rumenkast, redkeje sivkast, razdalja med najnižjo frontalno ščetino in ščetinicami nad vibrisami (obdustne ščetine) je vsaj 1.5 do 2.5-krat tako dolga, kot je širina 3. (končnega) segmenta tipalnic, ta del ni porasel s ščetinami ali dlakami. Zadnji (3.) členek tipalnic je 3- do 5-krat tako dolg kot je širok, sivkast, ariste na tipalnicah so v spodnjem delu nekoliko odebeljene (največ do 2/3), gole. Oči so rdeče, v sprednjem delu gosteje svetlo dlakave, med njimi poteka črna linija, pri kateri je medorbitalni svetel pas zelo širok. Poleg črnih zaočesnih dlak so prisotne še svetle dlake, ki potekajo skoraj do spodnjega dela oči. Oprsje je temno, sivo poprhnjeno, z vzdolžnimi črnimi pasovi, prisotne so 3 postsuturalne akrostihalne ščetine (osrednje) in 4 postsuturalne dorzocentrralne ščetine (vzdolž osrednjih), humeralni del oprsja (sprednji, zunanji del) je svetlo poprhnjen in ima 3 krepke ščetine, ki so skoraj poravnane v eni vrsti. Ščitek (scutellum) je trikotno zaobljen, vsaj pri konici rdečerjav, s 4 pari marginalnih ščetin, apikalni ščetini sta pokončno štrleči, prekrižani. Krila so prosojna, krepko ožiljena, bazalni del kril je rumenkast ali rjavkast, m-žila se v spodnjem delu ostro prepogne in se na robu ne stika z R4+5 žilo (med obema žilama je majhen razmak). Zadek je večinoma sivo poprhnjen v širokih pasovih, togo štrleče ščetine se nahajajo ob celotnem spodnjem robu 3. in 4. segmenta, tudi 5. segment je gosto ščetinast. Noge so v celoti črne, predvsem po golenih z dolgimi ščetinami.

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od sredine aprila do sredine oktobra. Pogosto se sončijo na odprtih mestih, obiskujejo cvetove različnih večjih cvetlic, predvsem kobulnic (Apiaceae), kjer ližejo nektar. Samice odlagajo jajčeca na gosenice različnih metuljev, v glavnem dnevnih metuljev, ki jih nato ličinke tudi zajedajo.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): mnoge druge vrste tega rodu - navadna ščetinarica* (Linnaemya picta).