Družina: kozlički (Cerambycidae: Lamiinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 12-25 mm
Razširjenost: zelo redko
Življenjski prostor: zakisani borovi in mešani gozdovi v gričevnatih predelih
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: dokaj kompaktni, z zelo dolgimi tipalnicami in pretežno črnikastorjavim telesom, ki je bolj ali manj okrasto poprhnjeno. Glava je velika, navzdol usmerjena, oči so črne, polmesečaste, tik ob njih so nameščene tipalnice, ki so daljše od telesa. Členki tipalnic so dolgi in - razen bazalnega členka - bolj ali manj enako široki, pri samcih so skoraj v celoti temni (pri nominantni podvrsti so rdečerjave), pri samicah so členki v spodnjem delu svetlo sivkasti, zato so tipalnice kontrastno pasaste. Oprsje je ozko prečno kvadratasto, ob straneh na vsaki strani z velikim trnom, tako široko kot glava, vendar ožje od oprsja, grobo jamičasto, temno, z okrastorjavimi ali rumenkastimi lisami. Ščitek (scutellum) je trikoten, večji del rumenorjav, kvečjemu z osrednjo temno črto, ki ne sega do konice ščitka. Pokrovke imajo vzporedne robove, proti dnu se le malo zožijo v zaokroženo konico, so grobo jamičaste, v zgornjem delu rahlo zrnate, zelo raznoliko okrasto poprhnjene, pri samicah nekoliko gosteje, kot pri samcih. Noge so dolge, krepke, temne s sivkastim in rumenkastim poprhom (pri nom. podv. so noge rdečerjave).
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni čez dan in se pojavljajo nekje od konca maja do sredine septembra. Pogosto jih najdemo na kupih odloženih debel in skladovnic. Razvoj vrste je vezan na različne borovce, v naši regiji predvsem na rdeči bor (Pinus sylvestris), redkeje na smreko (Picea abies). Ličinke živijo v podrtih in odmrlih deblih in večjih vejah, njihov razvoj traja nekje pol leta do enega leta. V Sloveniji vrsta velja za dokaj redko.
Podobne vrste: čevljarski žagovinar (Monochamus sutor) - dimnikarski žagovinar (Monochamus saltuarius).
