Družina: opnarke (Colletidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 6-7 mm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: svetlo gozdovi, cvetoči travniki, grmovna mesta, topla in sončna mesta
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samec: telo je črno, zelo redko dlakavo, z značilno, kremasto belo obrazno "masko". Ta je dokaj široka, ob straneh se v zgornjem delu ne izteza čez namestitveni predel tipalnic, zato je "maska" skoraj kvadratasta, nadustna ploščica (klipeus) je široko trapezasta, nekje do 1.25-krat tako visoka kot je široka v spodnjem delu, obstranski ploščici ob klipeusu sta trikotno koničasti, beli, čelna (frontalna) ploščica je večinoma petkotna in rahlo presega zgornji rob maske. Čeljusti so ozke, črne, belo progaste. Tipalnice so večinoma črne ali na spodnji strani v bazalnem delu belo progaste, bazalni členek je nekoliko odebeljen, do 2-krat tako dolg kot je širok, v celoti črn ali belo progast po spodnji strani. Oprsje je fino drobno jamičasto, v sprednjem delu enovito ali prekinjeno ozko belo obrobljeno, ob straneh z belo liso. Krila so prosojna z rahlo rjavkastim odtenkom, pterostigma je drobna, pod njo sta dve submarginalni celici. Zadek je jajčast, v sprednjem delu zožen, črn, 2. segment je ob straneh in na spodnjem robu pogosto kratko belo pasasto obrobljen. Noge so večinoma črne (sprednje so pogosto rumenkastorjave po spodnji strani), pogosto z belimi lisami na zadnjih golenih, bazalni členek srednjih in zadnjih stopalc je prav tako belkast.
Zelo podobni in sestrski vrsti sta zakrinkarica* (Hylaeus gibbus) in beloustna zakrinkarica* (Hylaeus incongruus), ki ju med seboj zelo težko ločimo. Njihov taksonomski status še ni docela razjasnjen, nekateri strokovnjaki obravnavajo obe omenjeni vrsti kot sinonim za eno.
Samica: od samca se loči po drugačni obrazni "maski". Ta je skoraj v celoti črna, le stranski trikotni ploščici sta nekje do polovice beli in ne segata do pritrjališča tipalnic, kot pri zelo podobni H. incongruus, ki ima tudi ožji črni del maske. Od podobnih drugih samic tega rodu se zelo težko loči po zunanjih morfoloških znakih.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni predvsem v sončnih dneh. Letajo nekje od maja do septembra, obiskujejo cvetove različnih rastlin (polilektična vrsta). Samice uredijo gnezda v votlih stebelcih, odmrlih vejah in suhih deblih, včasih uporabijo stare šiške, predvsem na hrastih. V splošnem so zakrinkarice* (Hylaeus) izjemno težavne za prepoznavanje, še posebej samice! V Sloveniji živi okrog 35 vrst, za regijo so podatki o vrstah pomanjkljivi.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): beloustna zakrinkarica* (Hylaeus incongruus) - pikčasta zakrinkarica* (Hylaeus punctatus) - debeloroga zakrinkarica* (Hylaeus dilatatus).
