Družina: kokljice (Lasiocampidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 55 - 65 mm (razp. kril, samec); 70 - 85 mm (razp. kril, samica)
Razširjenost: precej pogosto
Življenjski prostor: listnati gozdovi, logi, drevesne mejice, parki
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samec: krila so trikotna. Sprednja krila so v osnovi čokoladnorjava, s prečnim rumenkastim pasom, v sprednjem delu so temnejša in ostro obrobljena, ob robu so svetlejša in z zaprašenim robom, v diskalnem delu se nahaja črno obrobljena bela pika. Zadnja krila so podobno obarvana kot sprednja, le da nimajo bele pike. Telo je rjavo, gosto dlakavo, zipalnice so glavničaste.
Samica: podobna je samcu, le da je osnovna obarvanost okrasta oz. rumenkasta, osrednji prečni pas je manj izrazit in temneje obrobljen. Telo je rumenorjavo, tipalnice so nitaste. Je tudi večja od samca.
Obnašanje in razvoj: ena najpogostejših vrst kokljic pri nas. Samci so aktivni večinoma čez dan, predvsem v sončnih dneh in pogosto posedajo po listih dreves. Samice so v glavnem nočno aktivne, privablja jih luč. Odrasli se pojavljajo od maja do septembra. Po parjenju izležejo samice na spodnjo stran listov mnogih listavcev, predvsem hrastov (Quercus spp.), kupčke rjavo marmorinaih jajčec. Iz njih se v kratkem času izležejo gosenice, ki nato tudi prezimijo. Sprva so gosenice precej "pisane", sivomodre z oranžnimi in belimi lisami ter porasle z dolgimi, togimi ščetinami, kasneje postanejo čedalje bolj temne, gosto porasle z rumenorjavimi ščetinami, med posameznimi segmenti so goli, svetli pasovi. V dolžino lahko zrastejo tudi do 8 cm in so v spomladanskem času precej pogoste. Večinoma jih opazimo, kako negibno "ždijo" vzdolž vejic ali bilk. Zabubijo se v maju, zapredejo se v črnorjav kokon. V preteklosti so vrsto obravnavali kot resnega škodljivca hrastov in drugih listavcev, dandanes pa je marsikje v Evropi nazadovala. Pogost parazitoid gosenic je vrsta najezdnika (Agrothereutes leucorhaeus).
Podobne vrste: deteljna kokljica (Lasiocampa trifolii) - hromi volnoritec (Eriogaster catax).