Družina: pripotne ose (Pompilidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 6-9 mm (samica), 5-7 mm (samec)
Razširjenost: dokaj redko, lokalno
Življenjski prostor: travniki, grmovne mejice, visoka steblikovja, obrežna vegetacija, trstičevja, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: telo je v celoti črno, mestoma bleščeče, mestoma motno, poraslo s kratkimi, svetlimi dlakami, dokaj vitko. Glava je široka, po zgornji strani skoraj gola, na spredjem delu porasla s kratkimi1 dlakami, nadustna ploščica (klipeus) je do 2-krat tako široka kot je dolga2. Tipalnice so črne, kratkočlenaste, ne presegajo oprsja. Oprsje je dokaj veliko, gladko, poraslo z zelo kratkimi, prileglimi dlačicami. Ščitek (scutellum) je ozek in jezičast, propodeum (prvi segment zadka, ki je povezan z oprsjem) je porasel s kratkimi dlakami. Krila so rahlo zatemnjena, dobro ožiljena, z ozko in dokaj majhno črno pterostigmo, tretja submarginalna celica je večinoma za pol daljša od druge3 ali sta približno enako veliki in je 4-kotna (nikoli trikotna5). Zadek je ozek in podolgasto valjast, večinoma motno črn6, le včasih porasel s svetlečimi, srebrnkastimi dlačicami na 2. in 3. segmentu. Noge so precej dolge in porasle z apikalnimi trni na golenih, prvi členek sprednjih stopalc po zgornji strani ni porasel7 z izrazitmi trnatimi ščetinami ali kvečjemu z zelo kratkimi ščetinicami (niso daljše od širine členka).
Le stežka se loči od zelo podobne črne pajkolovke* (Anoplis nigerrimus) in dlakave pajkolovke* (Anoplis concinnus) - glej označbe!
Samec: podoben je samici in od samceh podobnih vrst se loči po subgenitalni ploščici na koncu zadka. Ta je ravna in diskasta. Na 4. in 5. segmentu zadka se nahaja par nazaj prileglih šopov dlačic.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo od maja do septembra. Aktivni so čez dan, predvsem v sončnem vremenu. Samice uredijo gnezda v votlih in posušenih stebelcih različnih velikih zelnatih rastlin, kot so kobulnice, ostričevke, trstičevje, robide in osati, pa tudi v opuščenih rovih v odmrlem in suhem lesu. Zarodne kamrice uredi zaporedoma in jih med seboj pregradi z rastlinskim materialom. Vsako kamrico zapolni z omrtvičenim plenom (najpogosteje so to pajki zapredkarji (Clubionidae), redko tudi manjši rakovičarji (Thomisidae)) in po enim jajčecem. Ličinka se nato hrani s plenom dokler se ne zabubi. Prezimijo večinoma ličinke, včasih tudi kot buba.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): črna pajkolovka* (Anoplis nigerrimus) - dlakava pajkolovka* (Anoplis concinnus).
