Družina: bisernice (Perlidae)
Red: vrbnice (Plecoptera(
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 20-28 mm (samica), 15-20 mm (samec)
Razširjenost: zelo redko
Življenjski prostor: bistri hudourniški potoki, rečni predeli s kamnito podlago; bogato porasla obrežja
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Odrasli osebki: so zelo veliki, črnorjavo obarvani. Glava je velika, široka, na zgornji strani ploska, na sprednjem delu zaokrožena, rumena ali oranžnorumena, z večjo osrednjo črnorjavo liso, ki je različne velikosti in oblike (pogosto je trikotna). Oči so dokaj velike, črne, obstransko nameščene, tudi očesca (ocelli) so dobro razvita. Tipalnice so dolge, nitaste, temne. Sprednji del oprsja (pronotum) je kvadratast, v spodnjem delu ob robovih zaokrožen, z osrednjim vzdolžnim šivom, nekoliko naguban, večinoma z rahlo rumenkastimi ali oranžnimi odtenki. Osrednji del (mezonotum) in zadnji del oprsja (metanotum) sta v mirovanju skrita pod krili, sta večinoma črnikasta z rumenkastimi robnimi deli, viden del mezonotuma je gladek in črn. Krila so zelo velika, prekrivajo zadek, črno ožiljena, zadnja krila so širša od sprednjih, sprednja krila so v osrednjem (diskalnem delu) dvojno mrežasta, proti zunanjemu robu se le zgornje žile vilasto razcepijo, ostale so enostavne in brez prečnih povezav. Zadek je zelo kompakten, na koncu z dvema daljšima cerkoma (nitasta izrastka), okrasto rjav ali rumenkast, zadnji del je pri samčkih nekoliko temnejši. Samice nosijo na spodnji strani zadka kopučasto tvorbo iz temnih jajčec. Noge so krepke, bazalni členki (coxae) so rumenkasti, preostali deli so po zgornji strani temno- do črnorjavi, po spodnji strano so rumenkasti, sprednja stegenca so rahlo ploska.
Ličinka: je dokaj velika, zraste nekje med 25 do 33 mm. Telo je plosko, vretenasto, rumenkasto s temnorjavimi lisami in obrobami. Glava je dokaj široka, v osrednjem delu s temno "masko", znotraj katere se nahaja svetlejša "maska". Tipalnice so dolge, nitaste. Oprsje je razločno deljeno v tri segmente, prvi oprsni segment (pronotum) je ozek, prečno kvadratast, ostala dva (mezo- in metanotum) sta večja in ob straneh na spodnjem delu krpato podaljšana (še posebej metanotum), zato sta bolj trikotna, na vseh treh je značilen, marogast vzorec. Ob straneh se nahajajo šopi belkastih škržnih filamentov, ki segajo do zadka. Ta je vretenast, temen, s prečnimi svetlimi progami, konča se z dvema dolgima cerkoma. Noge so rumenkaste, po notranji strani gosto porasle s svetlimi dlačicami, stegenca so precej široka, temno lisasata, goleni so na bazalnem delu temno lisasta.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo od sredine poletja do srede jeseni. Vrsta je vezana na čiste, bolj hudourniške potoke v goratih predelih, redkeje se pojavlja v vodotokih v nižinah. Odrasli živijo 4 do 6 tednov in se v tem času ne hranijo, le parijo, samčki poginejo kmalu po parjenju. Samice hranijo tudi do 400 jajčec na spodnjem delu zadka v obliki kroglice, ki jih nekaj časa prenašajo s seboj. Jajčeca odloži v plitvo tekočo vodo tako, da delno ali v celoti potopi zadek. Jajčeca padejo na dno in kmalu se izležejo mlade ličinke, ki živijo večinoma skrite med ali pod večjimi kamni in so plenilke manjših vodnih nevretenčarjev. Njihov razvoj traja do 3 leta. Vse vrste iz rodu Perla so v zadnjih letih zaradi onesnaženja in izginjanja vodotokov povsod po Evropi močno nazadovale.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): velika bisernica (Perla grandis) - bledikava bisernica* (Perla pallida) - Burmeistrova bisernica* (Perla burmeisteriana) - karantanska bisernica* (Perla carantanica) - dolgokrili širokoglavec (Dinocras megacephala).
