Družina: rakovičarji (Thomisidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 5-7 mm (samica); 3-4 mm (samec)
Razširjenost: redko do lokalno
Življenjski prostor: svetli logi, grmovna mesta, travniki, cvetoče ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: zelo je podobna samici svetlega talnega rakovičarja* (Xysticus cristatus), od katere se zelo težko loči. Obarvanost dokaj variira, od svetlo- do slamnatorjave, pa do zelo temne. Večinoma jo prepoznamo po rdečkasti ali rožnati obarvanosti bazalnega predelea na zadku (opistosoma). Glavoprsje (prosoma) je ščitasto, z dvema širokima, temnorjavima pasovoma ob straneh, med katerima je svetel, širok pas, ki ima ravne robove, v zadnjem delu sta prisotni črni lisi (kot pri večini vrst tega rodu). Vzorec na zadku je najpogosteje temnorjav, s svetlejšo, piramidasto osrednjo liso ter nekaj črnimi pikami na robovih vzorca. Noge so kratke in krepke, rumenkaste s črnimi lisami in pasovi.
Samec: je manjši od samice, večinoma s prav tako rdečkasto obarvanim bazalnim delom zadka. Pojavljajo se zelo temno, skoraj črno obarvani osebki, z zelo kontrastnima belima lisama na glavoprsju in na zadku, zadek je lahko tudi rdečerjav. Prepoznamo jih po povečanih pedipalpih.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki se v glavnem pojavljajo pozno spomladi in zgodaj v poletju, z viškoma v maju in juniju, lahko pa se pojavljajo vse do začetka oktobra oz. prve resne zmrzali. Večinoma se zadržujejo v nizki vegetaciji, kjer prežijo na različne manjše žuželke in druge pajke. Tudi pri tej vrsti je parjenje kompleksno.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): svetli talni rakovičar* (Xysticus cristatus) - močvirski talni rakovičar* (Xysticus ulmi) - rdečerjavi talni rakovičar* (Xysticus lanio).