Ščitasta debeloglavka* (Conops scutellatus)

  • Domov
  • Ščitasta debeloglavka*

Družina: muhe debeloglavke (Conopidae)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 11-12 mm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: cvetoči travniki, grmovna mesta, ruderalne površine, okrasni vrtovi

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: po obarvanosti spominjajo na ose (Vespidae) in deloma tudi na muhe trepetavke (Syrphidae). Glava je velika, "napihnjena", večji del rumenkasta, s črno frontalno progo, ki poteka od temena čez bazo tipalnic in se nadaljuje do ustnega predela, zatilni del je črn z velikima rumenima zaočesnima lisama, oči so velike, rdečerjave, očesca (oceli) niso razvita. Za rod značilen je zelo dolg, tanek, črnikast in tog "rilček" (proboscis), ki je mnogo daljši od glave. Tipalnice so črne, bazalni členek je kratek in debel, preostali del tipalnic je suličasto betičast, s tankimi aristami na vrhu. Oprsje je kompaktno, gladko, črno, včasih z dvema neizrazitim, svetlima vzdolžnima progama, na sprednjem delu je ob straneh na vsaki strani rumeni lisa, čez bočni (pleuralni )del oprsja poteka sivkasta proga. Ščitek (scutellum) je v celoti rumen. Krila so ozko pahljačasta, vzdolž zunanjega roba rahlo zatemnjena, dobro ožiljena, žila M1+2 je pomaknjena proti probu kril. Zadek je "pecljat", v sprednjem delu zožen in se proti koncu odebeli in se srpasto ukrivi, segmenti so gladki, goli, črni in ozko rumeno obrobljeni. Samice imajo na 5. abdominalnem segmentu daljšo, koničasto strukturo (teka). Noge so dolge, večji del rumene, s temnejšimi lisami na koncu stegenc, še posebej na zadnjih stegencih, ki so lahko tudi delno črno pasaste, stopalca so temna.

Vrste v rodu Conops, Leopoldius in Abrachyglossum, so si med seboj izjemno podobne in zato na terenu zelo težko določljive!

 

Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni nekje od junija do avgusta oz. sredine septembra, predvsem v sončnih dneh. Pogosto se zadržujejo na socvetjih grabljišč (Knautia), nebinovk (Asteraceae) in kobulnic (Apiaceae), kjer sesajo nektar, hranijo pa se tudi s pelodom. Samice odlagajo jajčeca na delavke čmrljev (Bombini). Ličinke so parazitske in živijo v telesih gostiteljev. Ko gostitelja ubijejo, se zabubijo in prezimijo.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): južna debeloglavka* (Conops silaceus) - rumena debeloglavka (Conops flavipes) - štiriproga debeloglavka (Conops quadrifasciatus) - debeloglavka (Abrachyglossum capitatum




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti