Družina: makovke (Papaveraceae)

Red: zlatičevci (Ranunculales) / makovci (Papaverales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-60 cm

Razširjenost: lokalno

Življenjski prostor: okrasni vrtovi, ruderalne površine, pokopališča

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: precej razrasla, pri dnu pogosto olesenela trajnica ali enoletnica. Steblo je sinjezeleno, golo. Pritlični listi so dolgopecljati, združeni v rozeti, sinjezeleni, 3-krat pernato deljeni v zelo ozke, črtalaste roglje, ki so navadno še nacepljeni in na vrhu topi. Cvetovi so večinoma posamični, dolgopecljati, 2 do 12 cm široki, sestavljeni iz 4 zlato- do oranžnorumenih ali rdečkastih venčnih listov, ki so pri dnu nekoliko temnejši in klinasto zoženi. Čašna lista sta 2, nameščena na dnu diskasto razširjenega cvetišča in zgodaj odpadeta. Prašnikov je veliko, plodnica je nadrasla, sestavljena iz dveh nitastih plodnih listov. Plod je dvodelna glavica, ki se lahko razpre "eksplozivno".

Posebnosti: celotna rastlina je zelo strupena! Rod je poimenovan po baltsko-nemškem botaniku Johannu Friedrichu von Eschscholtzu (1793-1831). Vrsta izvira iz Kalifornije (ZDA) in se je po drugih delih sveta razširila kot okrasna vrsta. Marsikje se je naturalizirala in je postala močno invazivna vrsta. Avtohtona ameriška plemena so rastlino uporabljala tudi v zdravilne in folkloristične namene.

Podobne vrste: Kernerjev mak (Papaver alpinum subsp. kerneri) - retijski mak (Papaver alpinum subsp. rhaeticum).