Družina: goseničarke (Tachinidae: Exoristinae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 6-8 mm
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: svetli gozdovi, visoko steblikovje, sončna mesta, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: prepoznavni so po svetlo naprašenem zadku in temnem oprsju. Glava je kremasto bela do rahlo rumenkasta, vzdolž temena s črnim pasom, ki ima na vsaki strani serijo ščetin, ličnice so rahlo dlakave, nad vibrisami (nadustne ščetine) so redke, daljše ščetine, zaočesne dlake (za glavo) so svetle, samice imajo po 2 zunanji orbitalni ščetini, samci so brez njih. Oči so dokaj velike, rdeče, gosto svetlo dlakave. Tipalnice so temne, pri vrhu betičaste, 3. segment (postpedicel) je največ 2-krat tako dolg kot 2. segment (pedicel), asriste so nitaste, enostavne, tako dolge kot ostali del tipalnic. Oprsje je večinoma zelo temno, zato sta osrednja vzdolžna pasova močno zabrisana, humeralni kalus (ramenska grba) je belkasto poprhnjen (ostali del oprsja ob straneh je temen!), s 5 humeralnimi ščetinami, osrednji del oprsja je porasel s tremi pari predšivnih osrednjih (presuturalnih akrostihalnih) ščetin in tremi pari zašivnih osrednjih (postusturalnih akrostihalnih) ščetin. Ščitek (scutellum) je rdečerjav, gosto črno dlakav, na koncu z dolgima apikalnima ščetinama, ki se prekrivata in mnogo daljšima subapikalnima ščetinama. Krila so prosojna, na bazi rahlo rjavkasta, žila R5 je odprta in sega do roba kril, upogne se pod pravim kotom. Zadek je širok in dokaj kratek, prva segmenta sta črna, ostali so izrazito sivkasto naprašeni (s staranjem lahko naprašenost zbledi) in ozko črno obrobljeni, včasih ob robu z rdečerjavimi lisami, tudi 5. segment je večji del sivkasto naprašen, na 3. segmentu se nahaja večja temna trikotna lisa, diskalnih (osrednjih) ščetin na 3. segmentu ni, konica zadka je porasla s togimi, štrlečimi ščetinami. Noge so črne, ščetinaste, najnižja posterodorzalna ščetina na zadnji goleni je daljša in krepkejša od ščetine nad njo.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni nekje od druge polovice maja do začetka julija. Samice odlagajo jajčeca na gosenice hrastove sprevodnice (Thaumetopoea processionea), v kateri nato parazitirajo, dokler gosenica ne pogine. Nato se zabubijo in verjetno tudi prezimijo kot bube. Podatkov o vrsti je v regiji in celo v Evropi precej malo, zato je o biologiji vrste zelo malo znanega. Morda gre tudi za enega redkih podatkov za Slovenijo.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): krasna vintemija* (Winthemia speciosa) - pisana vintemija* (Winthemia variegata) - četverolisa vintemija* (Winthemia quadripustulata).
