Družina: prave listne uši (Aphididae)
Red: prsokljunci (Stenorrhyncha)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 1-3 mm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: predvsem bukovi gozdovi in drugi listnati gozdovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: pri samicah se pojavljajo tako krilati, kot nekrilati osebki, samci so večinoma krilati. Telo je pretežno rumeno- ali modrikasto zeleno obarvano, zadek je pogosto temneje pasast, krilati osebki so pogosto zelo temni. Tipalnice so nitaste, temne, krajše od telesa (pri samcih so skoraj tako dolge kot telo). Na zadku imajo cevasta izrastka (sifunkula), skozi katera izločajo voščene niti, s katerimi na gosto prekrijejo telo in so zato prepoznavne po tej beli, volnati dlakavosti. Krila so prosojna, dobro ožiljena, subkostalna žila in pterostigma sta krepki, črni.
Obnašanje in razvoj: tako odrasli, kot tudi ličinke živijo na listih bukve (Fagus sylvatica), kjer sesajo rastlinske sokove na žilah na spodnji strani listov. To povzroči, da se listi prepognejo navzdol in tako zavarujejo osebke. Teh je lahko na enem listu tudi po več 10, zato sodi med pomembnejše bukove škodljivce, ki lahko ob množičnem pojavu resno ogrozijo bukove sestoje. Razmnožujejo se tako partegonetsko (samice izlegajo neoplojena jajčeca), kot tudi spolno. Spolno se razmnožujejo nekje v jeseni, ko se pojavijo še krilati samci. Oplojene samice nato odlagajo jajčeca na brste in med razpoke na deblu. Jajčeca prezimijo in spomladi se razvije nespolna generacija samic (t. i. fundatrix), ki nato producira več generacij tako krilatih, kot nekrilatih samic tja do jeseni.
Podobne vrste: jesenova listna uš (Prociphilus fraxini).