Pozna peščinarka* (Andrena alutacea)

  • Domov
  • Pozna peščinarka*

Družina: peščinske čebele (Andrenidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 8-9 mm

Razširjenost: redko?

Življenjski prostor: sončna mesta, travniki, gozdni robovi, sestoji kobulnic

Ogroženost vrste: vrsta je morda ogrožena

Varstveni status vrste: noben?



Prepoznavanje

Samica: telo je vitko, pretežno črno, nekoliko bleščeče. Glava je široka, na frontalnem delu je porasla s svetlimi, belkastimi dlakami, ob očeh poteka na vsaki strani, za rod značilen, obočesni žleb. Tipalnice so temne. Oprsje je nekoliko dvignjeno, v osrednjem delu večinoma golo, grobo hrapavo jamičasto, ob straneh gosteje poraslo s svetlimi, rjavkastimi ali belkastimi dlakami. Krila so prosojna, dobro ožiljena, s temno, razločno pterostigmo. Zadek je široko jajčast, v sprednjem in zadnjem delu zožen, osrednji trije segmenti so po spodnjem robu ob straneh porasli z ozkimi in kratkimi, skoraj kvadratastimi pasovi belih dlak, ki se v sredini zadka ne stikajo. Noge so temne, zadnja stegenca in še posebej goleni so porasle s svetlimi, rahlo svilnatimi dlakami, ki tvorijo razločen košek (korbikul).

 

Samec: podoben je samici, le da nima izraziteka koška na zadnjih nogah.

 

Vrsta se zelo težko razlikuje od zelo podobne širokoglave p. (A. proxima), pri čemer so jo še ne tako daleč nazaj obravnavali zgolj kot sinonim slednje, a so jo v 2005 (Schmid-Egger) prepoznali kot lastno vrsto. V Sloveniji se vrsti ločita predvsem po času letanja, širokoglava p. leta zgodaj spomladi, nekje med aprilom in majem do začetka junija, medtem ko pozna p.* leta nekje od začetka junija do konca julija (pri slednji so samci zelo redki) (Gogala, 2011). Tudi od zelo podobe sovčeve p.* jo je težko ločiti. Slednja ima bolj podolgovat zadek, je bolj bleščeča, pasovi na zadku so izrazitejši, pri samcih je oprsje izraziteje grobo jamičasto.

 

Obnašanje in razvoj: vrsta je oligolektična, vezana na velike kobulnice (Apiaceae). Samice izkopljejo posamične rove v peščena tla, kjer uredijo stranske zarodne kamrice. Zapolnijo jih s pelodom in nektarjem, nato vanje izležejo jajčeca ter na koncu zadelajo vhod v gnezdo. Več podatkov o pojavljanju vrste je iz zahodne Slovenije, zato je razširjenost v regiji zelo slabo poznana.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): širokoglava peščinarka (Andrena proxima) - sovčeva peščinarka* (Andrena ampla) - korenjeva peščinarka* (Andrena nitidiuscula).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti