Bela jelka (Abies alba)


Družina: borovke (Pinaceae)

Red: borovci (Pinales)

Razred: igličastolistne golosemenke (Pinopsida)

Velikost: 20-60 m

Razširjenost: redko do lokalno

Življenjski prostor: parki in vrtovi (okrasna vrsta) ali gozdovi v gričevnatih in hribovitih predelih (nasadi)

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: drevo z značilno piramidasto krošnjo (veje segajo skoraj do dna) ter sivkastim lubjem, ki je le malo smolnato. Iglice so posamične, vodoravno razvrščene na poganjkih, na zgornji strani temno zelene, po spodnji strani z dvema izrazitima, svetlima progama, na vrhu izdolbljene, zato na otip ne bodejo in se zlahka odtrgajo brez delčkov lubja. Storži so pokončni, razpadejo po plodnih luskah na drevesu, zato pod drevesi naletimo na številne "ostanke storžev", le redko pa na cele storže.

 

Posebnosti: zaradi manj smolnatega lesa je v lesni industriji dokaj priljubljeno drevo. Iz izločkov mane listnih uši, ki živijo na vršičkih in poganjkih, se pridobiva "hojin med". V Pomurju ne uspeva avtohtono, jo pa ponekod (npr. območje Fuks Grabe) gojijo v lepih sestojih.

 

Podobne vrste: navadna smreka (Picea abies) - kavkaška jelka (Abies nordmanniana) - duglazija (Pseudotsuga menziesii).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti