Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)

  • Domov
  • Čopasti ponirek

Družina: ponirki (Podicipedidae)

Red: ponirki (Podicipediformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 45-60 cm; razpon kril 59-73 cm

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: večje stoječe vode, jezera, gramoznice in ribniki, tudi mrtvice

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: ranljiva vrsta



Prepoznavanje

Splošno: čopasti ponirek je najbolj znan po svojem izjemnem svatovskem plesu. Samec in samica v času pred in med gnezdenjem skupaj izvajata kompleksno dvorjenje, ki je sestavljeno iz "kljunčkanja", plesa in tekanja po vodi, pogosto pa si izmenjujeta darila, kot so vodne rastline ali vejice. Ponirki so podobni racam in jih pogosto vidimo v njihovi bližini, vendar niso v bližnjem sorodstvu z njimi, tudi po vedenju se obe skupini razlikujeta. Prehranjujejo se z majhnimi vodnimi vretenčarji in nevretenčarji. Čeprav je selivka, se lahko iste ptice zadržujejo na enem območju skozi celo leto.

 

Odrasli: samec in samica sta si zelo podobna, prepoznavna po značilni navpični drži vratu in vodoravni drži glave. Hrbet in zadnji del vratu temno rjave barve, boki in trebuh svetlo rjavi. Lica, prsi in prednji del vratu izrazito beli. V poletnem času so prepoznavni po dolgih črnih čopkih na glavi in po širokem, rdečkastorjavem ter črno obrobljenem obličnem ovratniku, ki ga ob razburjenju lahko razširijo. Kljun je dolg, ozek, temen. Oči rdeče, s črno progo so povezane s kljunom. V zimskem času čopki in oblični ovratnik izginejo, kljun pa postane svetlejši. V letu ga prepoznamo po hitrih zamahih in belih sekundarnih krilnih peresih (zrcalo). Prsti na nogah imajo široko krpate, plavalne krpice.

 

Gnezdenje in zarod: gnezdo si par skupaj uredi iz vej in vodnih rastlin bodisi na vodi ali na plavajočih rastlinah. Samica znese 4 (redkeje več) modro bela jajca nekje v maju (lahko tudi v juliju) in jih izmenjaje s samcem vali nekje od 25 do 29 dni. Mladiči so begavci in so izrazito črno progasti, na temenu imajo rdečo liso. Pogosto posedajo na hrbtih odraslih živali. Mladostni osebki ohranijo proge po licih in grlu, sicer podobni odraslim osebkom v času zimskega perja.

 

Oglašanje: kričeče "grek-grek", v času dvorjenja glasen "krr-ahrr", pogosto tudi pridušeni in krajši klici. Mladiči imajo piskajoč glas.

 

Podobne vrste: rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti