Družina: prave pijavke (Hirudinidae)
Red: brezžrelaste pijavke (Arhynchobdellida)
Razred: sedlaši (Clitellata)
Velikost: 5-20 cm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: plitve stoječe vode, močvirja, mlake, ribniki, mrtvice, prehodno tudi cestne mlakuže in jarki
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je črvaste oblike, sploščeno s hrbtno-trebušne strani, sestavljeno iz številnih ozkih kolobarjev, enovito temno rjavo do skoraj črno, z rumenima ali oranžnima bočnima pasovoma. Obarvanost je dokaj variabilna, pogosto se pojavljajo tudi umazano rumeni osebki. Trebuh je pogosto olivno rumen in marmoriran. Segmenti na glavi in zadku so krožno razširjeni v naglavni (anteriorni) in zadkovni (posteriorni) prisesek. Naglavni prisesek sestavljajo trojne čeljusti s številnimi (do 100) drobnimi zobci, ki pa so preslabi za prediranje povrhnjice potencialnega gostitelja. Zadkovni prisesek služi le pritrjanju na podlago in pomaga pri premikanju.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki so povečini plenilici. Uplenijo manjše vodne živali, kot so npr. postranice (Gammarus), ličinke vodnih žuželk, paglavci, ribje mladice, lahko pa uplenijo celo lasten zarod in se lotijo tudi mrhovine. So dokaj dobri plavalci (plavajo z bočno-trebušnim upogibanjem telesa), na kopnem se premikajo s pednjanjem (kot nekatere gosenice). Osebki so dvospolni (hermafroditi), po parjenju lahko odložijo pakete s po 50 jajčeci, navadno jih odložijo v vlažna in senčna tla blizu vode. Ličinke živijo v vodi in se prehranjujejo s krvjo rib ali dvoživk. Ime konjska pijavka je zgodovinsko in je napačno, saj so jo v večini primerov zamenjali za druge vrste pijavk (npr. Limnatis nilotica), ki so se pogosto prisesale na mehke obustne in nosne dele konjev in živine, ki so pili vodo iz tolmunov. V nevarnosti se lahko obda z gosto sluzjo.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): mala konjska pijavka (Haemopis elegans) - severna medicinska pijavka (Hirudo medicinalis).
