HT koda: 22.12 / 22.13
Habitatni tip (HT): mezotrofne vode / evtrofne vode
Primer: Muriša, Bobri, Petišovsko jezero, Nagy Parlag, mrtvica Kot
Varovanje: Natura 2000
Ogroženost: zelo visoka
To je poseben tip stoječih voda, ki so nastale s spremembo rečnega toka v preteklosti. Mrtvica je namreč odraz stare rečne struge, s katero je mrtvica v celoti izgubila stik. Le ob izrazitejših poplavah pridobi mrtvica vodo iz matične reke, sicer je glavni vir meteorska voda, redko imajo mrtvice tudi lastne, podtalne izvire. Med vodnimi ekosistemi sodijo mrtvice med najbolj ogrožene in varovanja potrebne habitate, saj jih poleg človeških dejavnikov (zasipanje, bližina kmetijskih in urbanih površin...) ogroža proces naravne sukcesije. Mrtvica se namreč po naravni poti sčasoma popolnoma preraste z gozdom, kar je v obmurskem območju dobro vidno predvsem na področju Murske šume (občina Lendava). V povprečju mrtvice niso globlje od 2 m, letne temperature se lahko gibljejo od 4°C pa do 25°C, navadno imajo veliko vodno jedro, ob nabrežjih pa so porasle z različno lesno vegetacijo in visokimi steblikami. Mnoge so obdane z obdelovalnimi površinami, zato so lahko tudi močno evtrofizirane (z višjimi koncentracijami organskih snovi).
Dandanes imajo mrtvice naravovarstveni pomen, čeprav so zelo pomembne tudi z vidika sladkovodnega ribištva. Ker je mnogo mrtvic "uklenjenih" v intenzivno kmetijsko krajino, njihovo biotsko pestrost najbolj ogrožajo dejavniki kot so zastrupljanje z biocidi, preoravanje in manjšanje prehodnega prostora med njivami in obalo mrtvic ter vdor tujerodnih rastlinskih vrst zaradi stalnih motenj. Mrtvice so bogat habitat s številnimi redkimi rastlinskimi vrstami, kot so vodna škarjica, plavajoči plavček, beli lokvanj, rumeni blatnik, dristavci, vodna dresen, žabji šejek, beli lokvanj, navadni rogolist, razne leče, južna mešinka, itd.
Prav tako so pomembne za živalski svet, saj v njih najdemo pestro raznolikost žuželk (razni kačji pastirji, mladoletnice, vodne stenice, hrošči kozaki, potapniki), pajkov (obvodni ribiški pajek, vodni pajek...), rib (ščuka, krap, linj, ploščič, velika senčica, rdečeperka, ostriž), dvoživk (veliki pupek, navadni pupek, nižinski urh, navadna krastača, barska žaba ali plavček, česnovka, zelena rega), ptic (razne tukalice, ponirki, race, čaplje, trstnice, vodomec...) in sesalcev (povodna rovka, obvodni netopir, vidra, bober...).
Primeri habitatnih tipov, ki jih lahko prepoznamo na mrtvicah:
22.1 - stalna jezera, ribniki in ostale stoječe vode
22.12 - mezotrofne vode (z organskimi snovmi srednje bogate, plitve do globoke vode, pH vrednost med 6 in 7; v glavnem je to osrednje vodno telo mrtvice)
22.13 - evtrofne vode (z organskimi snovmi zelo bogate, plitve do globoke vode, pH vrednost večinoma nad 7; v glavnem je to osrednje vodno telo mrtvice)
22.4 - vegetacija stoječih sladkih voda
53.1 - trstišča in podobne združbe
53.11 - navadna trstičja (Phragmition)
53.12 - sestoji jezerskega bička (Schoenoplectus lacustris)
53.13 - rogozovja (Typhion)
53.14 - ostale visoke obrežne združbe
