Razširjenost: lokalno do raztreseno
HT koda: 44.91
Habitatni tip (HT): močvirna črnojelševja
Varovanje: delno v Natura 2000 območjih
Ogroženost: srednja do visoka
Gre za dokaj homogene sestoje s črno jelšo na zamočvirjenih, občasno tudi poplavljenih mestih ali ob vodah. Od drugih lesnih vrst je najbolj pogosta čremsa, pojavljajo se tudi brogovita, hrast dob in veliki jesen, drugi listavci so redkejši. Sestoji so lahko vsaj nekaj časa poplavljeni (predvsem v spomladanskem času), zato se bujnejša podrast razvije šele v poletnem času. Pogosto se razvijejo tudi robide in razne praproti. Črnojelševja imajo pomembno vlogo pri shranjevanju večje podtalne vode, tudi v bolj sušnih obdobjih.
Podrast je v jelševih gozdovih bogata predvsem v spomladanskem času, ko se razvijejo prave preproge pomladanskega velikega zvončka, ki mu družbo delajo dvolistna morska čebulica, čvrsti petelinček, navadni pljučnik, podlesna vetrnica in rumena pasja čebulica, pa tudi redkejše vrste, kot sta močvirska logarica in nožničava pasja čebulica. Za nekatere sestoje s črno jelšo sta značilna podaljšani šaš in migalični šaš.
Ti gozdovi so privlačni predvsem za žolne in detle ter za številne ptiče pevce, ki gnezdijo v grmiščnem sloju. V podrasti včasih gnezdi redka in plašna sloka. Bogat je tudi svet žuželk, predvsem hrošči, dvokrilci in razni metulji si v jelševju poiščejo bivališče, nekateri pa se celo prehranjujejo z listi jelše, ki vsebuje veliko čreslovin. Manjše mlake in vodna okna med drevesi so v zgodnje spomladnem času pomembno mrestišče plavčka oz. barske žabe. To je primerno življenjsko okolje tudi za mnoge sesalce, kot so srna, jelen, divji prašič, razne kune, lisica in številni glodavci ter netopirji.
Z ekonomskega vidika (lesna industrija) imajo ti gozdovi srednje velik pomen, saj se plantažni nasadi s črno jelšo vzpostavijo na mestih, ki niso primerna za vzgajanje drugih lesnih vrst. Najbolj znan črnojelšev sestoj v obmurskem območju je Črni log. Ti gozdovi imajo visoko naravovarstveno vrednost, saj so se nekoč veliki sestoji v srednjeevropskem prostoru močno skrčili.
V Pomurju se pojavlja sledeči tip:
44.9 - močvirni listnati gozdovi (razvijejo se na zamočvirjenih in občasno poplavljenih mestih, prevladuje črna jelša in nekateri drugi listavci)
44.91 - močvirna črnojelševja (sestoji s črno jelšo na močvirnih in občasno poplavljenih tleh, pogosto tudi na opuščenih travnikih)
