Razširjenost: pogosto
HT koda: 82.11
Habitatni tip (HT): intenzivno obdelovane površine
Varovanje: nobeno
Ogroženost: nizka
Gre za intenzivno obdelovane površine, ki so namenjene pridelavi večjih količin poljščin. Energijski vložek je nizek do srednje visok, medtem ko je izkupiček rastlinske biomase načeloma zelo visok. Za intenzivne njive so značilne monokulture, med katerimi prevladujejo poljščine, kot so koruza, pšenica, ogrščica in oljna repica. V preteklosti je bilo intenzivnih površin manj, mehanski način obdelave njiv in izboljšanje odpornosti rastlin je privedel do izjemnega porasta teh površin in izgube ekstenzivno obdelanih njiv. Intenzivne njive prevladujejo predvsem v ravninskih in odprtih ter sklenjenih območjih, kjer so bogate prsti.
Flora intenzivnih njiv je zelo revna, v večini primerov se rastline na takih njivah obravnavajo kot pleveli. Zaradi visokega vnosa mineralnih snovi in tretiranja s herbicidi, lahko na intenzivnih njivah preživi le malo vrst, ki so se prilagodile na take razmere. V večini primerov gre za tujerodne in invazivne enoletnice, ki na letni ravni preživijo zaradi velike zaloge semen, ki izkazujejo visoko kaljivost in rezistenco na mehanske in kemične poškodbe. Med najbolj trdoživie "plevele" intenzivno obdelanih površin sodijo prav gotovo ambrozija oz. pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), razni ščiri (Amaranthus), njivski slak (Convolvulus arvensis), njivska preslica (Equisetum arvense), ščavjelistna dresen (Polygonum lapathifolia), razne metlike (Chenopodium) in lobode (Atriplex), mnoge trave (Setaria, Echinochloa, Digitaria), ponekod celo plavica oz. modri glavinec (Centaurea cyanus), čeprav v Sloveniji velja za ogroženo vrsto. Mnoge vrste "plevelov" je človek spontano zanesel v Evropo že v času prazgodovinskih poseljevanj (t.i. arheofiti), veliko rastlin pa je zanesel v zadnjih stoletjih, predvsem iz S Amerike in Azije (t.i. neofiti).
Zaradi intenzivne obdelave je živalski svet na takih njivah precej enoličen in reven. V glavnem prevladujejo talne živali, kot so razni hrošči in njihove ličinke, med katerimi je tudi veliko škodljivcev. Mnoge ptice, značilnice tradicionalno obdelanih površin, kot so npr. poljski škrjanec (Alauda arvensis), priba (Vanellus vanellus) in prepelica (Coturnix coturnix), so praktično izginile iz takih habitatov. Tudi za sesalce predstavljajo intenzivne njive bolj oviro kot dejanski vir hrane, čeprav so se nekatere vrste, kot so divja svinja (Sus scrofa), jelen (Cervus elaphus) in srna (Capreolus capreolus), prilagodile na dane razmere in so ponekod postale že prava nadloga. V zadnjih letih so intenzivne njive predvsem v zimskem času postale pomemben vir hrane za sive čaplje (Ardea cinerea), velike bele čaplje (Ardea alba) in za labode grbavce (Cygnus olor).
Intenzivno obdelane površine so za sodobnega človeka glavni vir hrane, saj predstavljajo osrednji vir v prehrambeni industriji. Ogromne obdelovalne površine, po več 1.000-10.000 Ha, prevladujejo predvsem v S Ameriki, Z Evropi in V delih Azije, kjer imajo podobno ekološko funkcijo kot biomi. V Sloveniji so intenzivne njive v primerjavi s površinami omenjenih območij izjemno majhne in zanemarljive, čeprav imajo na lokalni ravni prav tako pomemben učinek na okolje, predvsem imajo negativen učinek na kakovost pitne vode, prsti in zraka, obenem pa siromašijo biotsko pestrost in povzročajo "agrodezertifikacijo" okolja.
V Pomurju se pojavljajo sledeči tipi:
82.11 - njive (obdelovalne površine z monokulturo, ki ni zelenjadnica, kot so žitarice, krompir, oljna repica...)
82.12 - zelenjavne njive (obdelovalne površine z zelenjadnicami, kot so česen, solata, zelje, paradižnik...)
