Družina: križevci (Araneidae)
Red: pajki (Araneae)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 15 mm (samica), 4-5 mm (samec)
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: travniki, gozdni obronki, med visokimi steblikami
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: precej velika, z dolgimi, tankimi nogami. Glavoprsje sivkasto rjavo, gosto pokrito s svilnatimi dlačicami, v primerjavi z zadkom dokaj majhno. Zadek precej velik, valjasto jajčast, z izrazito črno-rumeno-belo pasastim vzorcem, ki spominja na vzorec pri osah. Hodilne noge bledo rjave, črno pasasto vzorčaste.
Samec: mnogo manjši od samice, v osnovi rjavkast do sivkast s preprostejšim vzorcem na zadku, ki ne spominja na vzorec pri osah.
Obnašanje in razvoj: samice pletejo značilne in dobro vidne mreže z dokaj debelimi, belimi svilnatimi nitmi. Iz sredine mreže, v kateri se v preži nahaja z glavo navzdol obrnjena samica, potekata v dve smeri cik-cakasto prepletena pasova močnih niti (t.i. stabilimenta). Samice so zelo agresivne plenilke, ki plenijo tudi precej večji plen od njih samih, njihov ugriz je lahko precej boleč. Samčki ne pletejo mrež in lovijo precej manjši plen. Večinoma se zadržujejo v bližini samic in čakajo na priložnost za parjenje, kar je v času levitve zanje najbolj ugodno. Samice so namreč v času parjenja zelo agresivne in po parjenju samčke največkrat požrejo. Pogosto se parijo s po več samčki, saj lahko shranijo pakete sperme v posebnih delih spolne odprtine (spermateka). Nekateri samčki lahko odlomijo del svojega kopulacijskega organa in si na ta način zagotovijo prenos svojih genov na potomce, vendar imajo samičke prav tako ločeno spolno odprtino, kar spet pomeni, da si tudi samice želijo zagotoviti gene najbolj uspešnih samčkov. Samičke izležejo 200-400 jajčec v posamičen, trebušasto napihnjen kokon, pogosto jih naredijo 3, redkeje 5, nato kaj kmalu poginejo. Mladi pajki se razvijejo zgodaj spomladi in že po osmih dneh lahko spletajo lastne mreže.
Podobne vrste: pri nas jih ni.