Družina: vijoličevke (Violaceae)
Red: malpigijevke (Malpighiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 5-15 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: zakisana suha ali polsuha travišča, mokrotni travniki, svetli zakisani gozdovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna trajnica, z olistanimi in razraslimi stebli, brez pritlik. Listi ozko suličasti do ozko srčasti, dolgopecljati, goli, po robu fino in topo nazobčani, s plitvo srčastim ali skoraj odsekanim dnom. Prilisti ozko suličasti, koničasti, po robu resasti. Cvetovi posamični ali po dva skupaj, na zelo dolgih, golih pecljih, svetlomodri ali vijoličasti, pogosto tudi beli, brez vonja, okrog 1 cm veliki, z rumenkastobelo ostrogo, ki je nekoliko ukrivljena. Čašni listi ozki, ostro koničasti, s kratkimi priveski. Plod je gola glavica.
Posebnosti: značilnica nekoliko bolj zakisanih travišč. Pasja vijolica je zelo variabilna skupina malih vrst, poleg tipske podvrste ssp. canina se pri nas morda pojavljata še podvrsti ruppii (ostroga je skoraj ravna, največ 2-krat daljša od čašnih priveskov) in schultzii (ostroga je upognjena, vsaj 2-krat daljša od čašnih priveskov).
Podobne vrste: Rivinova vijolica (Viola riviniana) - gozdna vijolica (Viola reichenbachiana) - visoka vijolica (Viola elatior).