Družina: skobčevci (Accipitridae)
Red: ujede (Accipitriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 48-56 cm; 110-130 cm razpon kril
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: gozdovi, mejice, odprta pokrajina
Ogroženost vrste: vrsta najverjetneje ni ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena
Splošno: med najpogostejšimi ujedami pri nas. Velikokrat poseda na palicah ali prometnih znakih ob cestah, od koder preži na manjše glodavce in druge vretenčarje. V lepem vremenu rada izkoristi termične tokove in se lahko dvigne zelo visoko v zrak, kjer tudi po več osebkov kroži po več ur nad pokrajino. Od tod verjetno lokalno ime zanjo "jastreb". Drugo ime zanjo je "mišar", kar je povezano z načinom hranjenja. Kanja je pri nas več ali manj stalnica, predvsem mladostni osebki lahko migrirajo na druga območja, kjer si ustvarjajo svoj teritorij. Nekateri osebki lahko živijo tudi nad 20 let.
Odrasli osebki: izjemno variabilna ujeda. Prevladuje rjava barva perja, z različnimi niansami svetlejšega perja. Prsi in trebuh svetli, vzdolžno progasti, čez prsi pogosto sega izrazita rjava lisa. Peruti so dokaj široke, po spodnji strani izrazito svetle barve, pri mladostnih osebkih so temne le konice primarnih letalnih peres, pri odraslih osebkih so vsa zunanja letalna peresa temno obrobljena. Rep s spodnje strani prečno pasast in s širokim, obrobnim pasom. V letu jo prepoznamo po široko razprtem repu, kratkem vratu, rahlo navzgor ukrivljenih konicah letalnih peres ter izrazito temnem polju na zgibu kril.
Gnezdenje in zarod: gnezdo iz vejevja si uredi na drevesih. Samica znese 3, redkeje tudi 6 belih do modrikastih ali celo rožnatih in rjavo lisastih jajc. Valita oba starša, valilna doba je nekje 28 do 31 dni. Mladiči so gnezdomci in gnezdo zapustijo nekje po 42. do 49. dneh.
Oglašanje: značilno mijavkajoč "kii-jeh". Predvsem mladi osebki so lahko precej glasni.
Podobne vrste: sršenar (Pernis apivorus) - koconoga kanja (Buteo lagopus).
