Družina: glistovničevke (Dryopteridaceae)

Red: prave praproti (Polypodiales)

Razred: praprotnice (Polypodiopsida)

Velikost: 80-170 cm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: senčni, dokaj vlažni gozdovi, redkeje po parkih

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: listi dokaj veliki, lijakasto izraščajo iz podzemnega stebla, dolgopecljati, v obrisu podolgasto suličasti, temnozeleni, krepki, 2-krat pernato deljeni, proti vrhu naglo koničasto zoženi, v sredini najširši, navadno propadejo, redko tudi prezimijo. Listni pecelj in listno rebro gosto porasla s številnimi, rjavkastimi luskami. Na bazi segmentov I. reda z zgornje strani dobro vidna temna, skoraj vijoličasta lisa. Segmenti I. reda podolgasto trikotni, enako dolgi ali tisti najnižji razločno krajši od sredinskih. Segmenti zadnjega reda celorobi, skoraj pravokotni in z odsekanim, redkeje z zaokroženim vrhom, ki je pogosto fino nazobčan. Trosišča so ledvičasta ali fižolasta, prekriva jih zastiralce (induzij).

V Sloveniji se pojavljajo vsaj 3 podvrste, a je njihova razširjenost v Pomurju precej slabo poznana:

- podvrsta affinis (listi prezimni, segmenti zadnjega reda z odsekanim in fino nazobčanim vrhom, zastiralce se ob zrelosti spor razpoči);

- podvrsta borreri (verjetno najpogostejša podvrsta v regiji; listi navadno ne prezimijo, segmenti zadnjega reda ponavadi z zaokroženim vrhom in nacepljenim, skoraj krpatim robom, zastiralce se ob zrelosti spor ne razpoči, zato so sporangiji vidni od strani);

- podvrsta cambrensis (listi ne prezimijo, segmenti zadnjega reda izrazito pravokotni, z ostro nazobčanim vrhom ter izrazitimi zobci, zastiralce se ob zrelosti spor razpoči).

Posebnosti: vrsto občasno gojijo po vrtovih kot okrasno rastlino med drevesi in grmovjem. Gre za taksonomsko dokaj težaven kompleks, ki v celoti še ni pojasnjen.

Podobne vrste: navadna glistovnica (Dryopteris filix-mas) - navadna podborka (Athyrium filix-femina).