Družina: makovke (Papaveraceae) / rosničevke (Fumariaceae)
Red: zlatičevci (Ranunculales) / makovci (Papaverales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 10-40 cm
Razširjenost: redko do lokalno
Življenjski prostor: ruderalne površine, robovi vinogradov, ob njivah
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: močno razrasla enoletnica, z robatim, lomljivim, golim, sinjezelenim steblom. Listi 2- do 3-krat pernato sestavljeni, sinjezeleni, pritlični listi v rozeti, dolgopecljati, stebelni listi premenjalno nameščeni, kratkopecljati do sedeči, listni segmenti ozkojajčasti, na vrhu plitvo nacepljeni ali nazobčani. Cvetovi združeni v 30-50 cvetna (ssp. officinalis), redkeje 15-30 cvetna (ssp. wirtgenii), grozdasta socvetja, vodoravno nameščeni, kratkopecljati, 7-9 mm veliki. Venčni listi navidezno med seboj zrasli, na ustju temno rdeči, sicer rožnati ali škrlatnordeči, zgornji venčni list podaljšan v kratko, zaokroženo ostrogo, na vrhu z zeleno kapuco. Čašni listi drobni, 2.5-3.5 veliki (ssp. officinalis) ali manjši (ssp. wirtgenii), po robu fino drobno nazobčani. Plod je enosemenski orešek, na vrhu zaokrožen (ssp. wirtgenii) ali rahlo vgreznjen (ssp. officinalis).
Posebnosti: ime Fumaria izhaja iz obarvanosti cvetov, ki od daleč spominjajo na majhne plamenčke in dim. Rastlina je že v preteklosti veljala za zdravilno, čeprav vsebuje tudi snovi, ki naj bi škodile zdravju. Uporabljajo jo predvsem za očesne težave (odpravljanje konjunktivitisa) in zdravljenje kožnih bolezni. Listi nekoliko spominjajo na liste nekaterih kobulnic (Apiaceae), vendar nimajo značilnega "kuminastega" vonja. Pogosto jo gojijo kot okrasno rastlino. Razširjenost podvrste wirtgenii je v Prekmurju slabo poznana, a je videti, da je pogostejša od tipske podvrste.
Podobne vrste: kljunastocvetna rosnica (Fumaria rostellata) - Vaillantova rosnica (Fumaria vaillantii).
