Družina: krastače (Bufonidae)

Red: brezrepe dvoživke (Anura)

Razred: dvoživke (Amphibia)

Velikost: 5-15 cm

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: v času parjenja mlake, gramoznice, vodni jarki in ribniki, sicer pa živi skrita pod kamni, v talnih luknjah, kleteh hiš ipd.

Ogroženost vrste: vrsta je zelo ogrožena

Varstveni status vrste: ranljiva vrsta

Prepoznavanje

Odrasli osebki: telo je rumeno-, rdeče- ali sivorjavo, izrazito bradavičasto. Na glavi se tik za očmi nahajajo velike, polmesečaste do ovalne zaušesne žleze. Trebuh je enovito svetlo obarvan ali je posejan je s številnimi črnimi pikami. Zenica očesa je ovalna, šarenica je rumena ali oranžna. Samcem se v času parjenja na prstih prednjih nog pojavijo temnejše kožnate zaplate, s katerimi se oprimejo samic, ki so občutno večje od samcev.

Ličinke in mrest: mrest je izredno dolg, jajca so dvoredno nanizana v vrvicah, ki jih samice le delno ovijejo okrog vejic in rastlin, sicer je mrest prosto plavajoč in potopljen v vodi. Paglavci (ličinke) so okrog 4 cm veliki, črnorjavo pigmentirani. Repni greben sega od začetka hrbtišča do konice repa in se izteza po spodnji strani do trebuha. Greben je na trebušni strani prosojen. Mladi paglavci se pogosto zadržujejo v velikih skupinah, tik ob obrežju in v plitvejši vodi in spominjajo na majhne, črne ribice.

Obnašanje: večino leta preživi na kopnem, le v času parjenja, ki poteka od marca do aprila, se zateče v vodo. Oglašanje samcev je zelo nežno in zamolklo kruljenje "kru-kru-kru" in ga lahko slišimo zelo daleč. Oglašajo se tudi pod vodo. V času parjenja se samci pogosto oprimejo vsega, kar jih spominja na samico, tudi prstov človeške roke. Prehranjuje se z deževniki, polži, žuželkami in drugimi nevretenčarji. Krastače se po krivičnem drži zelo slab sloves, saj so jo povezovali s čarovništvom in čaščenjem hudiča, saj je v glavnem nočna žival, zato so jo na veliko pobijali. Še danes se je mnogi ljudje vraževerno bojijo in neupravičeno mislijo, da lahko dobijo bradavice, če pridejo v stik z njeno kožo. Populacijo krastač je v zadnjih desetletjih močno prizadel povečan promet na njihovih mrestiščih, saj so živali na kopnem zelo okorne in se premikajo zelo počasi, zato se stežka umaknejo hitro drvečim vozilom.

Podobne vrste: zelena krastača (Bufo viridis) - hribski urh (Bombina variegata) - nižinski urh (Bombina bombina).