Družina: dolgorepke (Aegithalidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 13-15 cm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: mešani gozdovi, parki, mejice, sadovnjaki
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: precej družabna ptica z značilnim, dolgim repom in okroglastim telesom. Rada se druži v manjše skupine (predvsem v zimskem času), ki ščebetajoče poletavajo naokrog in se prehranjujejo z majhnimi žuželkami in pajki. Pogosto se pri iskanju plena na vejah z glavo obrne navzdol. Pri nas je stalnica, občasno k nam priletijo severne populacije.
Odrasli osebki: v Evropi je nekaj podvrst, ki se med seboj vidno ločijo. Pri severnih populacijah je večji del telesa, vključno z glavo, snežno bel (podv. caudatus), za južnejše populacije (podv. europaues) sta značilna črna, nadočesna maroga in rožnato nadahnjen trebuh. Krila so pri obeh podvrstah črna, ramenski del je lisičjerjav, letalna peresa so belo obrobljena. Rep je dolg (7-9 cm), črn, belo obrobljen, izrazito črno-bel s spodnje strani. Kljun je zelo droben, koničast, črn.
Gnezdenje in zarod: gnezdo je okroglaste oblike, s stranskim vhodom, zgrajeno iz mahov, lišajev in vejic, ki so med seboj "povezane" s pajčevino ter gosto postlano s puhom, ponavadi zgrajeno med rogovilami. Samica letno znese 7-10 svetlorumenih, rdeče lisastih jajc, in lahko se zgodi, da še kakšna druga samica v isto gnezdo znese svoja jajca, zato je lahko v enem gnezdu tudi po več kot 20 jajc. Samica vali jajca nekje dva tedna, pri čemer se ji ponoči pridruži tudi samec. Gnezdomci se speljejo po 15.-20. dneh. Mladostni osebki so precej temni in imajo belo progo po temenu.
Oglašanje: ščebetajoče "tcčrrr-tcčččr-tcččr" in "tsi-tsi-tsi". Poje le redko, precej nežno, tiho, žvižgajoče "zi-zi-ziu".
Podobne vrste: praktično jih ni, morda brkata sinica (Panurus biarmicus).
