Družina: pastirice (Motacillidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 14-15.5 cm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: odprta krajina z grmičevjem, mejicami in manjšimi logi, tudi robinijevi sestoji
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: najbolj jo opazimo v času parjenja, ko samci z glasnim petjem, ki nekoliko spominja na žgolenje hribskega škrjanca, označujejo svoj revir, pri čemer pojoč poletijo v zrak in se s počasnim jadranjem spustijo nazaj na isto mesto. Hrani se z žuželkami, občasno tudi z rastlinicami. Je selivka, ki prezimuje v Afriki. Ime je dobila po oglašanju "cip-cip".
Odrasli osebki: zgornji del rjav s progami, spodnji bel. Po prsih izrazito temno progasta, po bokih rumenkasta, proge na podrepnem delu nežnejše, tanjše kot na prsnem delu. Nad očmi poteka svetla proga. Kljun tanek, dolg (za cipo precej krepak), po zgornji strani sivkast, po spodnji strani bledo rožnat do mesnat. Krila rjava z vzdolžnimi črnimi progami in dvema belima, prečnima progama. Noge rožnato rjave, z dokaj ukrivljenim krempljem na zadnjem prstu.
Gnezdenje in zarod: gnezdi na tleh ali v nizkem grmovju. Letno ima do 2 zaroda. Samica v povprečju znese 5 umazano belih do rdečkasto sivih, lisastih jajc (zelo variabilna). Vali jih do 14 dni, za gnezdomne mladiče skrbita oba starša. Ti se speljejo nekje v manj kot dveh tednih.
Oglašanje: petje samca z izpostavljenega mesta je sprva zelo živahno in hitro, nato se upočasnjuje v daljše, zavijajoče se žvižge "zit-zit-zit-zit-cia-cia-cia-sürrrrr siiii-a-tvet-tvet-tvet-tvet siva-siiva-siiiva tcha-tcha-tcha", zelo variabilno. V nevarnosti se oglaša "sütt".
Podobne vrste: travniška cipa (Anthus pratensis) - rjava cipa (Anthus campestris).
