Družina: žolne (Picidae)
Red: plezalci (Piciformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 27-30 cm
Razširjenost: raztreseno do redko
Življenjski prostor: listnati in svetli mešani gozdovi, redkeje zaide v parke ali bližino naselij
Ogroženost vrste: zelo ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ranljiva vrsta
Splošno: zelo podobna zeleni žolni (Picus viridis), je pa mnogo bolj vezana na strnjene gozdove in je mnogo bolj redka. Tudi oglašanje je podobno kot pri zeleni žolni, le da se končuje značilno pojemajoče. Po njem je dobila tudi slovensko ime pivka. Je dokaj plaha stalnica, ki se v zimskem času rada približa naseljem. Kot ostale žolne, se tudi pivka prehranjuje z žuželkami in njihovimi ličinkami, ki jih izdolbe iz lubja.
Odrasli osebki: glava je siva z značilnim ozkim, popolnoma črnim brkom. Čelo je pri samcu rdeče obarvano, pri samici je sivo. Od oči do začetka kljuna poteka kratka, črna očesna maska. Kljun krajši kot pri zeleni žolni, koničast. Vrat je nejasen oz. zelo kratek, širok (v letu je videti, kot da vratu nima). Hrbet, krila in rep so zeleni, prsi in trebuh umazano sivkasta do rumenkasta. Podrepni del rahlo progast. Primarna letalna peresa so temna z belimi pikami. Rep je brez pik in lis.
Gnezdenje in zarod: duplar, sama si izdolbe gnezdo v starih drevesih. Letno ima po 1 zarod. Samica v povprečju znese 6-7 bleščeče belih jajcih, ki jih valita oba partnerja nekje do 17 dni. Mladiči so gnezdomci, ki jih oba starša krmita nekje 24-25 dni, ko zapustijo gnezdo. Mladostni osebki so podobni odraslim, le da imajo izrazit vrat in enovito sivo glavo.
Oglašanje: zelo podobno zeleni žolni, vendar bolj oddaljeno in manj "smejoče", proti koncu pojemajoče in nenadoma prekinjeno "kjü-kjü-kjü-kjü küü küü küü kü..".
Podobne vrste: zelena žolna (Picus viridis).
