Družina: brglezi (Sittidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 12-14 cm
Razširjenost: zelo pogost
Življenjski prostor: mešani gozdovi, parki, v bližini naselij, tudi sadovnjaki in vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: prepoznavna gozdna ptica z močnim, koničastim kljunom, ki se "sprehaja" po deblih dreves in pleni majhne žuželke ter njihove ličinke, ki jih s pomočjo kljuna izbeza izpod lubja in špranjic v deblu, podobno kot detli. Loti se tudi semen in oreškov. Je edina ptica pri nas, ki lahko hodi po drevesih obrnjena z glavo navzdol. Pri nas je stalnica, lahko se občasno pomakne na druga območja. V času parjenja je precej glasen in teritorialen, tudi na krmilnicah preganja druge ptiče in precej nemarno ravna s hrano.
Odrasli osebki: samec in samica sta podobna. Po zgornji strani telesa je modrikasto siv. Kljun je tanek, koničast, dolg in močan, sivkast, rahlo navzgor ukrivljen. Čez oči, mimo lic in vse do ramen poteka tanka črna očesna linija, lica so bela. Grlo, prsi in trebuh so oranžno- do rjastorjavi, spodnji del trebuha je v času parjenja nekoliko bolj rdečkast. Trtica in rep sta tudi modrikasto siva, po repu in v podrepnem delu so bele pike. Noge so oranžne.
Gnezdenje in zarod: zasede opuščena dupla, ki jih na vhodu obda z ilovico in blatom, če je vhodna luknja prevelika. Letno ima po 1 zarod. Samica v povprečju znese 6-8, redkeje do 11 belih, rdeče do vijoličasto lisastih jajc, ki jih vali 14-15 dni. V tem času ji hrano prinaša samec, če pa zapusti gnezdo, jajca prekrije z mahom in perjem. Mladiči so gnezdomci in se speljejo 22.-24. dan po izvalitvi.
Oglašanje: značilen žvižgajoč "ziit", če je razburjen pa glasen in prodoren "wiit" ali "tuiit", ki ga lahko hitro ponovi. V času parjenja se pogosto oglaša z bolj otožnim, a še vedno glasnim "piuh-piuh-piuh" oz. "viu-viu-viu".
Podobne vrste: pri nas jih ni - skalni brglez (Sitta neumayer).
