Vrbji kovaček, vrbja listnica (Phylloscopus collybita)

  • Domov
  • Vrbji kovaček, vrbja listnica

Družina: penice (Sylviidae)

Red: pevci (Passeriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 10-12 cm

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: svetli gozdovi, parki, mejice, v bližini naselij, pogosto tudi v bližini voda

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta



Prepoznavanje

Splošno: prepoznamo jo po značilnem oglašanju, ki ji je dalo tudi slovensko ime kovaček, nemško Zilpzalp, angleško pa Chiffchaff. Pri nas je selivka, vendar se v naše kraje pomaknejo severnejše populacije. Zelo nemiren ptič, ki je le redko pri miru, pogosto otresa z repom. Lovi predvsem manjše žuželke in njihove ličinke, pajke ter druge manjše nevretenčarje. Velja za eno najpogostejših ptic v Evropi.

 

Odrasli osebki: po zgornji strani glave, hrbet, krila, trtica in rep rjavozelena do rjavorumena. Čez oči poteka svetloumena, ozka linija. Kljun tanek, koničast, po spodnji strani svetlejši kot na zgornji. Po spodnji strani telesa bolj rumenkasto obarvana, predvsem po bokih. Noge temne.

 

Gnezdenje in zarod: gnezdo je kroglasto in s stranskim vhodom, spleteno iz slamic, drobnih vejic ter postlano s perjem in mahom. Letno ima do 2 zaroda. Samica znese 5-7 belih in temno pikastih jajc, ki jih vali dobra 2 tedna. Samica prav tako skrbi za gnezdomne mladiče, ki se speljejo nekje po 12.-15. dnevu.

 

Oglašanje: petje značilno "cilp-calp-cilp-cilp-calp...", oglaša se bolj pritajeno, nežno "huiit".

 

Podobne vrste: severni kovaček (Phylloscopus trochilus) - hribska listnica (Phylloscopus bonelli) - rumeni vrtnik (Hippolais icterina).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti