Družina: prave žabe (Ranidae)
Red: brezrepe dvoživke (Anura)
Razred: dvoživke (Amphibia)
Velikost: 5-15 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: stoječe vode, mrtvice, počasi ali srednje hitri potoki, tudi ribniki, mlake
Ogroženost vrste: potencialno ogrožena skupina
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Odrasli osebki: gre za skupino t.i. "zelenih žab", ki so med seboj zelo podobne in je njihovo prepoznavanje na terenu zelo težavno, še posebej, ker se med seboj velikokrat križajo. V regiji so zastopane s sledečimi vrstami:
Debeloglavka (Pelophylax ridibundus): precej čokata in zelo velika žaba (do 15 cm). Telo je večinoma zeleno, rjavo, olivno ali sivkasto s temnimi lisami in pegami ter osrednjo, navadno svetlo zeleno linijo, ki poteka vzdolž hrbtne strani. Po trebuhu je bela s temno sivimi lisami, ki tvorijo marmoriran vzorec. Bobnič je manjši od oči. Zvočni mehurji so pri samcih sivo obarvani. Petna grbica na zadnjih nogah je majhna. Golena zadnjih nog so precej dolga, zato se prekrijejo, če zložimo zadnje noge skupaj, stegna zadnjih nog so z notranje strani večinoma bela s temnimi lisami.
Pisana žaba (Pelophylax lessonae): podobna prejšnji vrsti, le da je v povprečju manjša (4-9 cm). Telo je navadno zeleno, rumenozeleno ali sivorjavo obarvano, pogosto s temnimi lisami ali enovito obarvano. Svetlozelena hrbtna črta je skoraj vedno dobro razvita, le redko manjka. Po spodnji strani je skoraj v celoti svetla (samci), le samice imajo pogosto večje, temne lise v sprednjem delu. Bobnič je manjši od oči. Zvočni mehurji so pri samcih beli. Petna grbica na zadnjih nogah je trda, precej velika in je polkrožna. Goleni zadnjih nog so krajša od stegen, zato se med seboj ne dotikajo, če zložimo zadnje noge skupaj, stegna zadnjih nog so z notranje strani pogosto rumenkastozelena s temnimi lisami.
Zelena žaba (Pelophylax kl. esculentus): je križanec med obema prejšnjima vrstama (hibridogeneza) in izkazuje znake obeh staršev, zato je njeno prepoznavanje močno oteženo.
Ličinke in mrest: tudi mrest in paglavce je na terenu zelo težko prepoznati do vrste. V splošnem velja, da je mrest kopučast, navadno potopljen in pritrjen na kako vejo ali rastlino in ga sestavlja nekaj 100 jajčec z zarodki. Paglavci so navadno olivno obarvani in imajo precej dolg rep (do 1.5-krat daljši od ostalega telesa). Manjši paglavci imajo svetlo liso okrog oči in ožji repni greben, večji paglavci so temnejši, imajo širok repni greben, ki ima vsaj nekaj temnih pik.
Obnašanje: "zelene" žabe so zelo pogoste vrste žab v stoječih in počasi tekočih vodah. So precej teritorialne in samci svoj revir označujejo z glasnim regljanjem "kee-kee-kee" ali "ro-aarr ro-aarr". Prehranjujejo se v glavnem z nevretenčarji (žuželke, polži, deževniki), prisoten je tudi kanibalizem, lotijo pa se tudi manjših rib in mladih ptic. V zimskem času se vkopljejo v blatno dno, kjer prezimijo.
Podobne vrste: sekulja (Rana temporaria) - rosnica (Rana dalmatina) - barska žaba (Rana arvalis) - zelena rega (Hyla arborea) - navadna česnovka (Pelobates fuscus).
