HT koda: 24.1 / 24.15
Habitatni tip (HT): reke in potoki / ploščičev pas
Varovanje: delno v Natura 2000 območju; delno v Krajinskem parku Goričko
Ogroženost: srednja do visoka
Čeprav Ledavo v glavnem obravnavamo kot reko, je zaradi svojega hidrološkega značaja, dolžine, širine struge in ujetosti v protipoplavne nasipe bolj potok kot reka. Ledava izvira v Avstriji (blizu kraja Pichla), nedaleč od slovenske meje. Večinoma teče po Sloveniji (68 km), v Avstriji le kakih 8 km, nedaleč od Pinc blizu Lendave postane mejna rečica z Madžarsko, nato se nedaleč od tromeje s Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo zlije z Veliko Krko / Nagy Kerka in nazadnje v reko Muro.
Razen dveh desnih pritokov (Črnec in Kopica) so skoraj vsi njeni ostali pritoki na levem bregu in pritečejo iz območja Goričkega. V preteklosti je zaradi sezonskega deževja povzročala velike poplave nizvodno, predvsem v Murski Soboti in na območju Lendave, zato so njeno strugo uredili z nasipi, jo močno regulirali in ji dodali še dodatne odplavne kanale z zapornicami. Pri teh posegih je v 70. letih 20. stol. na območju vasi Krašči nastalo zajezitveno jezero Ledavsko jezero, eno od štirih umetnih jezer na območju Prekmurja in obenem največje.
Ker je voda organsko precej zasičena, pogosto tudi s snovmi, ki se spirajo iz kmetijskih površin, je rastlinstva v sami strugi bore malo. Občasno se v počasnejših predelih spodnjega toka razvije trstičje ali rogozje, včasih tudi vodne rastline. Obrežja Ledave se bolj ali manj vzdržujejo (košnja, odstranjevanje lesne zarasti), zato se je na nasipu vzpostavil tip intenzivnega travnika, na katerem velikokrat uspevajo nitrofilne vrste. Zelo redko se ob vodi pojavijo redkejše vrste, na mnogih odsekih njenih nasipov se pojavljajo gosti sestoji tujerodnih vrst.
Čeprav je Ledava mnogo manjša od Mure, je vedno predstavljaja resno nevarnost ob večjih poplavah, zato so se ob njenih bregovih vzpostavili mokrotni in vlažni travniki, ki pa so se ohranili v večjem obsegu le v zaledju Ledavskega jezera, ki je nastalo kot zbiralnik velike količine vode v reki. Z izboljšanjem kmetijske tehnologije je človek s povečevanjem njivskih površin čedalje bolj posegal v njen prostor in dandanes je struga Ledave utesnjena med obdelovalne površine. V preteklosti so tudi v Ledavi pojili živino, se kopali, lovili ribe in uporabljali njeno vodo celo za kuhanje. Dandanes je Ledava preveč onesnažena, da bi bila primerna za karkoli podobnega.
